Ukrajina bo poleti skupaj s Poljsko gostila evropsko nogometno prvenstvo. Foto: EPA
Ukrajina bo poleti skupaj s Poljsko gostila evropsko nogometno prvenstvo. Foto: EPA

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je povedal, da veliko ministrov meni, da ne bi smeli povezovati športa in politike.

Zunanji ministri so razpravljali o tem, ali naj oblasti v Ukrajini zaradi ravnanja z vodjo opozicije Timošenkovo kaznujejo z bojkotom nogometnega prvenstva in zamrznitvijo procesa uveljavljanja novega sporazuma za krepitev odnosov.

Konkretne odločitve danes niso bile predvidene, pričakovalo pa se je, da bo na podlagi razprave jasno, v katero smer bo šla Unija. Kot kaže, naklonjenosti skupnemu bojkotu nogometnega prvenstva ni, pridružitveni sporazum pa je za zdaj na čakanju.

O bojkotu nogometnega prvenstva so po Erjavčevih besedah danes "vsi po vrsti" dejali, da udeležba na prvenstvu ne pomeni strinjanja s politiko ukrajinskih oblasti - z drugimi besedami, naj se športa ne povezuje s politiko.

Barrosa ne bo v Ukrajino
Ker se slovenska nogometna ekipa na evropsko prvenstvo, ki ga junija in julija gostita Ukrajina in Poljska, ni uvrstila, vprašanje bojkota za Slovenijo ni tako pomembno, niti za politike, saj se ga verjetno v nobenem primeru ne bi udeležili, je dejal Erjavec.

V Evropski komisiji so sicer pred dnevi napovedali, da se vodja Komisije Jose Manuel Barroso in komisarji tekem v Ukrajini ne bodo udeležili.

Usoda pridružitvenega sporazuma pa bo, kot kaže, znana po oktobrskih volitvah v Ukrajini, od katerih Unija pričakuje, da bodo "svobodne in demokratične". Poleg tega od oblasti v Kijevu pričakuje, da bodo ustrezno ravnale z opozicijskimi politiki.

Odnosi med EU-jem in Ukrajino so se bistveno poslabšali oktobra lani, ko je sodišče v Kijevu Timošenkovo zaradi zlorabe oblasti ob podpisu pogodbe o dobavi plina z Rusijo obsodilo na sedem let zapora.

Manj za Afganistan
Ministri so razpravljali tudi o Afganistanu, ki bo glavna tema bližajočega se vrha zveze Nato v Chicagu. Poudarili so, da mednarodna skupnost mora ostati dejavna partnerica Afganistana tudi po letu 2014, ko je predviden konec bojnih operacij Nata v tej državi.

Minister Erjavec je ob tem v povezavi s financiranjem afganistanskih varnostnih sil po letu 2014 znova poudaril, da bo slovenski prispevek za Afganistan, ki zdaj na leto znaša okoli sedem milijonov evrov, po letu 2014 vsekakor bistveno nižji.