Na schengenskem območju 24 držav
Skupaj s Slovenijo so v schengensko območje vstopile še Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija in Malta. Izjema med novimi članicami so Ciper iz širitvenega vala leta 2004 in Bolgarija in Romunija, ki sta vstopili leta 2007. V območju brez nadzora na notranjih mejah je zdaj tako 24 držav, poleg 22 članic EU-ja tudi Norveška in Islandija. Med starimi članicami EU-ja v območju nista le Velika Britanija in Irska, medtem ko naj bi prihodnje leto v schengen vstopili še Švica in kneževina Liechtenstein.

Nadzor na zračnih mejah še ni odpravljen
Minuto čez polnoč je bil odpravljen nadzor na mejah na kopnem in morju, konec marca prihodnje leto pa bo odpravljen še nadzor na zračnih mejah, ker je to mogoče le ob zamenjavi letalskih voznih redov.

Meja s Hrvaško zunanja meja schengenskega območja
Meja s Hrvaško je zdaj tudi uradno zunanja meja schengenskega območja, kjer velja strog schengenski režim. Nadzor v skladu s pravili schengna sicer slovenski policisti na meji s Hrvaško izvajajo že nekaj časa, kljub temu pa je z vstopom Slovenije v schengen prišlo do nekaterih sprememb, zlasti za obmejne prebivalce.

Za te sicer še vedno veljajo pravila slovensko-hrvaškega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops), kar pomeni, da bodo na 670 kilometrov dolgi kopenski meji lahko na 22 maloobmejnih prehodih tako kot doslej mejo prestopali z maloobmejnimi prepustnicami. Lastniki zemlje na drugi strani meje pa bodo lahko mejo prehajali tudi zunaj prehodov na 115 posebej določenih točkah, zavarovanih z zapornicami.

Izmenjava številnih podatkov med državami
Pomemben del schengenskega pravnega reda je tudi Schengenski informacijski sistem (SIS). To je centralni računalniški sistem, ki policiji, carini, upravnim enotam in konzularnim uslužbencem iz držav podpisnic omogoča dostop do podatkov o osumljencih kaznivih dejanj, o pogrešanih osebah in državljanih tretjih držav, ki jim je zavrnjen vstop. Zaradi širitve je bil uveden nov sistem SIS II, ki je prilagojen za 30 držav in ne samo 15. Vključuje še podatke o evropskem zapornem nalogu, izročitvi, biometrične podatke in podatke o iskanju za teroristične aktivnosti.

Sporazum iz leta 1985 "sprožil plaz"
Temelj za Evropo brez meja predstavlja schegenski sporazum, ki so ga pred dobrimi dvajsetimi leti podpisale države Beneluksa, Francija in Nemčija. Peterica držav se je dogovorila za postopno odpravljanje nadzora na skupnih notranjih mejah. Sporazum je dobil ime po luksemburški vasici Schengen, podpisan pa je bil 14. junija 1985.