Visoko predstavnico za zunanjo politiko Evropske unije Catherine Ashton in Evropsko komisijo so voditelji evropskih držav tako pozvali, naj najpozneje do septembra pripravita predloge, o katerih bodo nato razpravljale članice. Končna priporočila v povezavi s prihodnjo skupno zunanjo in varnostno politiko bo predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy predstavil čez leto dni. Kot izhaja iz sklepov vrha, so operacije v okviru skupne zunanje in varnostne politike del celovitega pristopa Unije na kriznih območjih, kot so Zahodni Balkan, Afriški rog, Bližnji vzhod, države Sahela, Afganistan in Južni Kavkaz.

Evropski svet poudarja, da morajo države članice za večjo učinkovitost omenjenih politik zagotoviti ustrezne zmogljivosti tako na civilnem kot obrambnem področju, dobrodošel pa bi bil tudi razvoj pristopa za preprečevanje konfliktov, upravljanje kriz in stabilizacijo razmer.

Voditelji držav članic so se zavzeli še za okrepitev evropske obrambne industrije z bolj integrirano, trajnostno, inovativno in konkurenčno tehnološko in industrijsko podlago.

Kot je v sporočilu za javnost po vrhu pojasnil Herman Van Rompuy, se Evropa v zadnjih letih sooča z vse več varnostnimi izzivi, članice Unije pa svet poziva, naj prevzamejo večjo odgovornost pri ohranjanju miru v soseščini in drugod.

Nemčija zavrnila večjo udeležbo pri finančnih tveganjih
Kot je znano, so tik pred vrhom finančni ministri držav dosegli dogovor o skupnem bančnem nadzoru, ki ga bo izvajala Evropska centralna banka, in o novem svežnju pomoči Grčiji, na samem vrhu pa je sledil dogovor o krepitvi bančne unije ter krepitvi konkurenčnosti in rasti v območju evra. Kot je danes dejala nemška kanclerka Angela Merkel, evroobmočje do ponovne rasti in brezhibnih javnih financ čaka še dolga pot. Nemčija je poleg tega zavrnila idejo o večji skupni izpostavljenosti finančnim tveganjem v evroobmočju. Prav tako ni popdrla prizadevanj Francije in Italije, da bi proračunsko disciplino nekoliko omilili z izvzetjem javnih investicij iz izračunov javnofinančne slike.

Francoski predsednik Francois Hollande je po koncu vrha medtem ocenil, da je Evropa končala poglavje zgodovinske krize, ko se je spraševala o svoji prihodnosti in svoji usodi. Po njegovi oceni se nihče več ne sprašuje o možnosti izstopa katere izmed držav iz območja evra.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je po koncu dvodnevnega zasedanja voditeljev držav in vlad EU-ja povedal, da je za EU-jem oziroma območjem evra dober teden in da se je Evropa učinkovito spopadla s krizo, vendar pa mora ambiciozne sklepe in strategije zdaj pretvoriti v dejanja.