Hrvaški predsednik Stipe Mesić kot naslednji korak po podpisu izpostavlja sestavo seznama mogočih arbitrov. Foto: EPA
Hrvaški predsednik Stipe Mesić kot naslednji korak po podpisu izpostavlja sestavo seznama mogočih arbitrov. Foto: EPA

Načeloma, če se je 80 odstotkov Slovencev izjasnilo, da ne sprejema sporazuma, in če je nekaj podobnega tudi pri nas (na Hrvaškem), potem to pomeni, da je sporazum lahko dober.

Stipe Mesić o arbitražnem sporazumu
Olli Rehn
To je "najbolj evropski način miroljubnega reševanja sporov," je po podpisu arbitražnega sporazuma dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn. Foto: EPA
Tuji odzivi na podpis sporazuma

Dejal je, da je treba zdaj pozornost preusmeriti na sestavljanje seznama arbitrov, ki morajo biti vrhunski strokovnjaki in kot taki jamstvo za objektivnost. Seznam arbitrov namreč ni del podpisanega sporazuma, kar po Mesićevo pomeni, da lahko obe strani še vedno "posredujeta", tako da predlagata "določeno število vrhunskih svetovnih strokovnjakov", ki se jih uvrsti na seznam.

Mesić je sicer znova dejal, da je sporazum "dober korak", predvsem zato, ker določa, da bo arbitražno sodišče mejo med državama določalo na podlagi mednarodnega prava in mednarodnih konvencij.

Rehn: To je zgodovinski sporazum
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je po podpisu arbitražnega sporazuma Sloveniji, Hrvaški in EU-ju čestital za "zgodovinski sporazum" in izpostavil, da je to "najbolj evropski način miroljubnega reševanja sporov." Hrvaško in Slovenijo je pozval, naj brez nepotrebnih zamud nadaljujeta ratifikacijo.

'Junction' po Mesićevo
Hrvaškega predsednika Stipeta Mesića so novinarji spraševali tudi o njegovi razlagi angleške besede "junction", ki je v hrvaškem prevodu arbitražnega sporazuma po mnenju nasprotnikov na Hrvaškem napačno prevedena in zato sporna. Mesič je pojasnil, da ne gre za pravni izraz, "junction" pa naj bi po njegovem pomenil "'spoj proti' in ne 'spoj z'", in če bi besedo tolmačili na ta način, "potem menim, da je v redu za nas. Kako pa bo to tolmačilo arbitražno sodišče, bomo pa še videli."

Rudolf: Slovenija ne ureja meje, ampak zahteva ozemlje
Že pred dnevi pa je prav v zvezi z določanjem arbitrov hrvaško javnost razburil akademik Davorin Rudolf, ki je zatrdil, da je način njihovega določanja zanka za Hrvaško. Arbitražno sodišče naj bi bilo nameč sestavljeno iz petih arbitrov, od teh enega predlaga Slovenija, enega Hrvaška, tri ("ki bodo dejansko odločali") pa bodo izbrali s seznama, ki je že določen, pravi Rudolf in dodaja, da je na tem seznamu osem imen, poznan pa je le Robert Badinter.

Preostalih sedem je po Rudolfovem prepričanju neznanih. In ker je bil seznam sestavljen v Bruslju, brez vednosti Hrvaške, je Slovenija zanj vsekakor morala vedeti, kar je po njegovem dokaz, da so "Slovenci zlobirali svoje". Ob tem pravnik še trdi, da je hrvaški Cerkvi in intelektualni srenji vse popolnoma jasno: Slovenija si ne želi ureditve meje, ampak stremi po tujem ozemlju.

Nezadovoljni tudi hrvaški ribiči
Zaradi sporazuma vre tudi med hrvaškimi ribiči, ki za soboto napovedujejo proteste. Predstavnik umaškega združenja ribičeva Daniel Kolec je dejal, da je sporazum amaterski, poleg tega pa je prepričan, da bo škodil ribičem. "Ne zahtevamo, da se s sporazumom komu dela usluge, pričakujemo pa, da bo ta pravičen za eno in za drugo stran," je dejal Kolec in dodal, da bi se vprašanje moralo rešiti na haaškem sodišču, ne pa, da bodo o tem odločali arbitri na podlagi nekih vnaprej določenih smernic.

Načeloma, če se je 80 odstotkov Slovencev izjasnilo, da ne sprejema sporazuma, in če je nekaj podobnega tudi pri nas (na Hrvaškem), potem to pomeni, da je sporazum lahko dober.

Stipe Mesić o arbitražnem sporazumu
Tuji odzivi na podpis sporazuma