Federica Mogherini v Rigi vodi zasedanje zunanjih ministrov, kjer pa ne bodo sprejemali formalnih sklepov, temveč se bodo posvetili predvsem razpravi in pobudam -  vrh se posveča dogajanju v Ukrajini in Iranu. Foto: Reuters
Federica Mogherini v Rigi vodi zasedanje zunanjih ministrov, kjer pa ne bodo sprejemali formalnih sklepov, temveč se bodo posvetili predvsem razpravi in pobudam - vrh se posveča dogajanju v Ukrajini in Iranu. Foto: Reuters
Vesna Pusić in Federica Mogherini v Rigi
Takole prisrčno je Mogherinijeva pozdravila hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić. Slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca v Rigi ni, Slovenijo pa tako zastopa državni sekretar Bogdan Benko. Foto: Reuters
Ukrajina - večcevni raketomet med umikom s fronte v bližini Kramotorska na vzhodu Ukrajine
Konvoj ukrajinske težke oborožitve med umikom s fronte v bližini Kramotorska na vzhodu Ukrajine. Foto: Reuters

Zunanja ministrica Evropske unije je pred začetkom neformalnega vrha v prestolnici Latvije poudarila, da je podpora dogovoru o prekinitvi ognja iz Minska z vsemi silami prednostna naloga za EU. Zato ni naklonjena pozivom ameriških kongresnikov k dostavi orožja Ukrajini. "Kar Ukrajina potrebuje, je mir," je poudarila Federica Mogherini.

Mogherinijeva se je ob tem izrekla tudi za ohranitev sankcij proti Rusiji, dokler ne bo dogovor iz Minska polno uresničen oz. dokler se ne bodo razmere na terenu izboljšale.

Dogovor o tisoč opazovalcih Ovseja
Nemčija in Rusija sta danes Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki je zadolžena za nadzorovanje prekinitve ognja na vzhodu Ukrajine, pozvali, naj podvoji število opazovalcev v tej državi na 1.000. Trenutno je na nemirnem vzhodu Ukrajine nekaj več kot 450 opazovalcev. Novico je v Rigi potrdil nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Ovse bo v kratkem odločal o podaljšanju mandata misije, katera se zdaj uradno izteka 23. marca.

Okrepljen nadzor Ovseja bi se tako začel na desetih problematičnih predelih, med drugim na območju letališča mesta Doneck. Misija Ovseja sicer nenehno poroča, da ji ne dovolijo dostopa do nekaterih predelov, kjer naj bi nadzorovala umik težkega orožja.

Litovski zunanji minister Linas Linkevicius je ob tem evropske kolege pozval, naj storijo več za ohranitev pritiska na Moskvo. "Enotnost, da se ne naredi nič, ni zame," je poudaril. Poljski zunanji minister Grzegorz Schetyna je predtem danes že v Varšavi povedal, da delo za nov krogu sankcij proti Rusiji poteka.

Kako izboljšati napete odnose z Moskvo?
Vodja evropske diplomacije se je hkrati zavzela tudi za to, da EU stori več za izboljšanje odnosov z Rusi, ki so najslabši med Vzhodom in Zahodom po hladni vojni. "Stopiti moramo v stik z Rusi, predvsem z mladimi, in jih spodbuditi, da EU vidijo s svojimi očmi in stkejo vezi po vsej Evropi," je na srečanju s parlamentarci iz vsega EU-ja, ki se v Rigi sestajajo na razpravi o zunanji, varnostni in obrambni politiki EU-ja, dejala Mogherinijeva.

Dogovor z Iranom blizu, a mora biti dober
Mogherinijeva je tudi izrazila prepričanje, da je sklenitev dogovora, na podlagi katerega bi Iran privolil v ostrejše omejitve svojega jedrskega programa v zameno za odpravo zahodnih sankcij, na dosegu roke. A hkrati je dejala, da ne bo nobenega dogovora, če ne bo dober.

"To je nekaj, kar je treba podati kot sporočilo našim prijateljem in partnerjem," je dejala Mogherinijeva, pri čemer naj bi imela v mislih Izrael, ki vsakršnemu dogovoru z Iranom ostro nasprotuje.

Rok za dosego dogovora o iranskem jedrskem programu, o katerem se s Teheranom pogaja pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN-a in Nemčija, je konec marca, prizadevanja za njegovo sklenitev pa trenutno pospešeno vodi ameriški državni sekretar John Kerry.

Štirim Ukrajincem odpravili sankcije, ostalim podaljšali
EU je medtem odpravila sankcije proti štirim Ukrajincem, med katerimi je tudi sin nekdanjega ukrajinskega premierja Mikole Azarova Oleksij Azarov.

V Bruslju so medtem odpravili sankcije štirim Ukrajincem. Prepoved potovanja in zamrznitev premoženja so odpravili tudi proti Oleksiju Azarovu, sinu nekdanjega premierja Mikole Azarova. Glede na uradni list EU njegov oče ostaja na seznamu. So pa v Bruslju odpravili tudi sankcije, ki so bremenile vodjo varnosti v nekdanji ukrajinski vladi Oleksandra Jakimenka in nekdanja Janukovičeva svetovalca Andrija Portnova in Ihorja Kalinina.

Sankcije so v Bruslju po drugi strani še za leto dni podaljšali proti nekdanjemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču, ki od pregona z oblasti februarja lani ostaja v izgnanstvu v Rusiji. Sankcije v veljavi ostajajo še za 14 ljudi, med katerimi je tudi Janukovičev 41-letni sin Oleksandr. Za tri mesece pa so sankcije podaljšali tudi proti štirim ljudem, med katerimi je tudi Janukovičev 38-letni sin Viktor.

Od začetka krize je EU sankcije uvedla za okoli 150 Rusov, Ukrajincev in prebivalcev Krima. Od strmoglavljenja malezijskega letala na vzhodu Ukrajine julija lani pa je povezava uvedla tudi ostre gospodarske sankcije proti Rusiji.