Erdogan ima po aprilskem referendumu še več pooblastil. Foto: Reuters
Erdogan ima po aprilskem referendumu še več pooblastil. Foto: Reuters
Turčija je uradno še vedno kandidatka za EU. Foto: Reuters

Gabrielove opazke, ki jih je podal v intervjuju za revijo Bild, bodo najverjetneje še dodatno načele odnose med Natovima zaveznicama po tem, ko je Erdogan pozval nemške Turke k bojkotu glavnih nemških strank na volitvah prihodnji mesec.

"Jasno je, da v takem stanju Turčija ne bo nikdar postala članica EU-ja. Ne, ker jih ne bi hoteli, ampak ker se turška vlada in Erdogan hitro oddaljujeta od vsega, kar zagovarja Evropa," je dejal Gabriel.

Na ministrove izjave se je že odzval njegov turški kolega Mevlüt Cavusoglu, ki je dejal, da je "Nemčija šla čez mejo" in da si ne delajo nobenih uslug s populističnimi opazkami pred volitvami.

Pridružitveni pogovori obstali
Voditelji EU-ja so kritični do Erdoganovega napada nad svojimi kritiki - tako pred, še zlasti pa po spodletelem vojaškem udaru julija lani. Pridružitveni pogovori so v tem času praktično obstali, čeprav Turčija uradno ostaja kandidatka za članstvo v Uniji.

Zahodni zavezniki Turčije se bojijo, da široka pooblastila, ki si jih je Erdogan zagotovil s tesnim aprilskim referendumom, Turčijo oddaljujejo od demokratičnih vrednot.

Erdogan po drugi strani vztraja, da so tako aretacije nasprotnikov kot povečana predsedniška pooblastila nujna za spopadanje z resnimi varnostnimi izzivi, s katerimi se spopada Turčija. Na višku napetosti marca letos je Erdogan razburil Nemčijo, ko je tamkajšnje oblasti obtožil "nacističnih praks".

Odnose je v zadnjem času še poslabšala aretacija turško-nemškega novinarja in nemškega aktivista v Turčiji.

V Nemčiji sicer živi kar tri milijone Turkov, od katerih jih približno polovica lahko voli na splošnih nemških volitvah 24. septembra.