Kljub številnim protestom in pozivom proti sporazumu CETA se je večina vlad držav EU-ja odločila, da sporazum podpre. Foto: EPA
Kljub številnim protestom in pozivom proti sporazumu CETA se je večina vlad držav EU-ja odločila, da sporazum podpre. Foto: EPA
Nemško ustavno sodišče
Nemški ustavni sodniki so presodili, da samostojna odločitev vlade ni v neskladju z nemško ustavo. Foto: Reuters

Tako bo Nemčija lahko na sestanku ministrov EU-ja za trgovino dala soglasje za podpis sporazuma CETA na vrhu EU-ja in Kanade 27. oktobra ter o začasni uporabi sporazuma, po katerem bi CETA v določenih delih začela veljati že po potrditvi Evropskega parlamenta in še pred koncem ratifikacijskih postopkov po članicah. Nemški ustavni sodniki naj bi se sicer pozneje izrekli tudi o skladnosti sporazuma z nemško ustavo. Nemško ustavno sodišče je sporočilo odločitev o tem, ali vlada lahko privoli v začasno uporabo trgovinskega sporazuma CETA, ne da bi se o sporazumu izrekel nemški parlament. Nemški ustavni sodniki so presodili, da samostojna odločitev vlade ni v neskladju z nemško ustavo.

Omejitve pri začasni veljavi
Ustavni sodniki so nemški vladi postavili več pogojev. Do dokončne odločitve nemškega ustavnega sodišča je o skladnosti sporazuma z ustavo treba spoštovati sklepe, ki jih je o CETI sprejel poseben mešani odbor nemškega parlamenta, v primeru presoje, da CETA v določenih delih ni skladna z nemško ustavo, pa mora Nemčija imeti možnost enostransko izstopiti iz mehanizma začasne uporabe.

Sklep o začasni uporabi sporazuma mora tako vsebovati le tiste dele CETA, ki niso sporni. Med najspornejšimi je na primer vprašanje posebnega investicijskega sodišča za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ICS).

Poleg tega je treba do dokončne odločitve ustavnega sodišča o skladnosti sporazuma z ustavo spoštovati sklepe, ki jih je o sporazumu CETA sprejel poseben mešani odbor nemškega parlamenta, v primeru presoje, da CETA v določenih delih ni skladna z nemško ustavo, pa mora Nemčija imeti možnost enostransko izstopiti iz mehanizma začasne uporabe.

Kdo lahko še prepreči začasno uporabo?
Začasno uporabo sporazuma CETA, preden ga ratificirajo evropski nacionalni parlamenti, lahko zavre le še Belgija. Andrej Gnezda iz Umanotere, vodja koalicije proti tajnim trgovinskim sporazumom, pravi, da je večina držav že privolila v začasno uporabo sporazuma, le Belgija in Avstrija bosta odločali v prihodnjih dneh. V preteklosti pa so imeli pomislek tudi Poljaki ter Romuni in Bolgari, vendar zadnji državi zaradi vizumov, ki jih potrebujejo njihovi državljani za vstop v Kanado.

Po poročanju Reutersa morajo biti v v Belgiji začasnemu sporazumu CETA naklonjeni tudi regionalni parlamenti. Flamski del naj bi bil naklonjen CETI, valonski, glasoval bo v petek, pa naj bi začasni sporazum zavrnil. Prav tako tudi nemško govoreči del Belgije. Nekaj dvomov je tudi glede podpore Avstrije, ki naj bi prav tako odločala v petek.

Začasna raba tudi v Sloveniji
O vladnem predlogu mora najprej razpravljati parlamentarni odbor za EU, kar bodo storili v ponedeljek, preden bodo dan kasneje o sklepih na izrednem srečanju odločali ministri držav EU pristojni za trgovino. Sporazum bo podpisan na vrhu EU - Kanada 27. oktobra.

Državni zbor bo potem samostojno odločal o ratifikaciji sporazuma. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je ob tem dejal, da bodo pred ratifikacijo izvedli tudi analizo učinkov CETE in priložnosti, ki jih prinaša za slovenska podjetja.

Glede na sporazum o začasni uporabi bo CETA v določenih delih začela veljati že po potrditvi Evropskega parlamenta in še pred koncem ratifikacijskih postopkov po članicah. Evropski parlament bi o njegovi ratifikaciji lahko odločal konec letošnjega ali na začetku prihodnjega leta, nato pa bodo sledili postopki po državah članicah.