Največ prebežnikov je letos prišlo v Grčijo, Italijo in na Madžarsko, zato je po mnenju Evropske komisije potreben sistem kvot, da bodo vse države enakomerno nosile breme begunske krize. Foto: Reuters
Največ prebežnikov je letos prišlo v Grčijo, Italijo in na Madžarsko, zato je po mnenju Evropske komisije potreben sistem kvot, da bodo vse države enakomerno nosile breme begunske krize. Foto: Reuters
Jean-Claude Juncker
Jean-Claude Juncker je v svojem letnem govoru pred Evropskim parlamentom predstavil tudi nov sistem kvot. Foto: Reuters
Madžarska
Številni prebežniki si prek Madžarske želijo na sever Evropske unije, v Nemčijo in na Švedsko. Foto: Reuters

"To so ključne točke, pri katerih smo popolnoma uglašeni s predsednikom Evropske komisije Junckerjem," je povedal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert in dodal, da so zavezujoče in dolgoročne kvote nujno potrebne, saj neravnovesja dolgoročno niso sprejemljiva. Nemčija podpira tudi predlog za sklic izrednega vrha Evropske unije o begunski krizi.

Nov predlog Evropske komisije glede premestitve beguncev:

ItalijaGrčijaMadžarskaSKUPAJ
Avstrija4731.5291.6383.640
Belgija 5931.9172.0544.564
Bolgarija 2086727201.600
Hrvaška1384474791.064
Ciper 36115123274
Češka3871.2511.3402.978
Estonija48157168373
Finska 3121.0071.0792.398
Francija 3.124 10.09310.81424.031
Nemčija4.08813.20614.14931.443
Latvija 68221237526
Litva101328351780
Luksemburg5757198440
Malta 1756133133
Nizozemska9383.0303.2467.214
Poljska1.2073.9014.1799.287
Portugalska4001.2911.3833.074
Romunija 6041.9512.0914.646
Slovaška 1956316761.502
Slovenija82265284631
Španija 1.9416.2716.71914.931
Švedska5811.8772.0114.469
SKUPAJ15.60050.40054.000120.000


Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je dejal, da je Evropska unija končno ugotovila, kako resne so razmere, in vztrajal, da bi se morali voditelji Unije sestati na izrednem vrhu. "EU mora postati dejavnejša v prebežniški krizi," je dejal. Tudi vlada v Madridu je sporočila, da se strinja z deležem beguncev, ki so ga za Španijo predvideli v Bruslju, in da namerava sprejeti še predvidenih 15.000 ljudi.

"Priložnost za Evropo, da znova odkrije svoje korenine"
Italijanski podsekretar za zadeve Evropske unije Sandro Gozi pa je dejal, da je predlog komisije nakazal odločnost, da prekine preteklo prakso, ko je lahko ponudila zgolj besede in minute molka pred krstami z mrtvimi begunci. "Soočanje z dramo prebežnikov, ki bežijo pred vojno, je lahko priložnost za Evropo, da znova odkrije svoje korenine, svojo identiteto in ponudi konkretne rešitve," je povedal Gozi.

Ob tem je italijanski minister za zunanje zadeve Paolo Gentiloni spomnil, da je morala Italija samo letos v domovino vrniti že več kot 10.000 prebežnikov, ki niso imeli pravice do azila, in da bi morala stroške tega vračanja kriti Evropska unija. "Nobenega dvoma ni, da je treba migrante brez pravice do azila poslati spet v njihove domovine. Ni dovolj, da EU financira razdelitev beguncev v okviru svojih meja, financirati mora tudi njihovo drago pot nazaj domov," je povedal in ob tem podprl Junckerjev predlog.

Češka in Slovaška odločno nasprotujeta sistemu kvot
Nasprotno pa češki premier Bohuslav Sobotka ne podpira predloga, po katerem bi 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske premestili v druge članice. "Obvezne kvote niso prava pot naprej in nadaljnje razprave o njihovi izvršitvi zgolj zadržujejo Evropo, da ne sprejme bistvenih in nujnih ukrepov," je poudaril. Dejal je, da so enakega mnenja tudi druge države članice Višegrajske skupine - Poljska, Slovaška in Madžarska - in dodal, da potrebuje EU strožjo mejno in azilno politiko.

Ob tem je pozval Unijo, naj poveča pomoč državam, od koder prihajajo prebežniki, in okrepi diplomatska prizadevanja za končanje spopadov v Siriji in Libiji.

Tudi slovaški premier Robert Fico je sporočil, da se Slovaška ne bo uklonila pritisku Nemčije in Francije ter da bo vztrajala pri svojem nasprotovanju obveznim kvotam za sprejem beguncev. "Ko Nemčija in Francija nekaj rečeta, se ne bi smeli ukloniti in ponavljati za njima. Tudi mi imamo svoje mnenje," je bil odločen in dodal, da se ne želi nekega dne zbuditi in imeti v državi 50.000 ljudi, o katerih nič ne ve.

Poljska premierka bi sprejela begunce, opozicija temu nasprotuje
Poljska premierka Ewa Kopacz je dejala, da je sprejem prebežnikov, ki bežijo zato, da bi rešili svoja življenja, naša evropska dolžnost. Poudarila je, da Poljska ne more sprejeti ekonomskih prebežnikov, je pa pripravljena sprejeti begunce.

Pred tem pa je kandidatka poljskih konservativcev za premierko Beata Szydlo starim članicam EU-ja očitala, da skušajo s kvotami prevaliti breme na revnejše nove članice. "Če politiki iz starega EU-ja poskušajo prerazporediti odgovornost na vse preostale članice, zgolj branijo svoje interese," je izjavila kandidatka opozicijske stranke Zakon in pravičnost (PiS) za premierko na oktobrskih volitvah.

Britanski premier David Cameron pa je znova potrdil, da Velika Britanija ne bo sodelovala v evropskem sistemu kvot. "Če se vse osredotoča na prerazporeditev beguncev po Evropi, to ne bo rešilo problema in dejansko pošilja sporočilo ljudem, da je dobra ideja, da se vkrcajo na ladjo in odpravijo na tvegano potovanje," je v britanskem parlamentu dejal Cameron in dodal, da mora Evropa ponuditi svoje odgovore za tiste države, ki so del schengena. "Velika Britanija, ki ima svoje meje, lahko sprejema suverene odločitve," je še dodal.

ZDA bi sprejele 5.000 beguncev več, tudi tiste iz Sirije
Na evropsko begunsko krizo se je odzval tudi ameriški zunanji minister John Kerry, ki je dejal, da so ZDA pripravljene dvigniti kvoto za sprejem beguncev naslednje leto za 5.000, torej bi jih sprejeli 75.000. "Pripravljeni smo povečati število beguncev, ki jih sprejmemo, in resno razmišljamo o številki, ki bo za nas še sprejemljiva," je povedal Kerry in dodal, da naj bi bil med njimi tudi delež beguncev iz Sirije, ki bežijo pred vojno v svoji državi.