Plan B za Grčijo je na neformalnem zasedanju evrskih finančnih ministrov konec aprila v latvijski prestolnici Rigi je prvi omenil slovenski finančni minister Dušan Mramor, potem, ko glede reševanja grške krize ni prišlo do preboja. Foto: BoBo
Plan B za Grčijo je na neformalnem zasedanju evrskih finančnih ministrov konec aprila v latvijski prestolnici Rigi je prvi omenil slovenski finančni minister Dušan Mramor, potem, ko glede reševanja grške krize ni prišlo do preboja. Foto: BoBo

Minister je že po zasedanju v Rigi v mesecu aprilu javno pojasnjeval, da je v razpravi opozoril, da bi bilo smiselno imeti pripravljen tudi t.i. "plan B" za primer, če pogajanja z Grčijo ne bi bila uspešna.

Komentar MF-ja na članek New York Timesa

Dnevnik New York Times je v članku o evrskem reševanju Grčije in kako je Nemčija pri tem prevzela vodilno vlogo, med drugim zapisal, da je bila prav Slovenija tista, ki je vladi v Atenah predlagala začasen izstop iz evrskega območja, znan kot "plan B".

Slovenski predlog je po pisanju newyorškega časopisa zelo ustrezal Nemčiji, ki je dobila podporo v vztrajanju pri proračunskem zategovanju pasu in hudem kaznovanju držav, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v evrski skupini.

Na vrhuncu ključnih pogajanj o pomoči Grčiji je zaokrožil nemški predlog, ki je izpodkopal desetletja obljub o poglabljanju vezi Evropske unije. Grčiji je bil ponujen začasni izhod iz evrskega območja, so zapisali v New York Timesu. Toda predloga ni dala "trda linija" v Berlinu, temveč ga je prva predlagala Slovenija, "drobna članica evrskega območja, katere finančni minister je zahteval 'plan B' za levičarsko grško vlado, ki jo je primerjal z nekdanjimi jugoslovanskimi komunisti".

Slovenski predlog je bil po navedbah ameriškega dnevnika dvojno zmagoslavje za Nemčijo. Grška kriza tako v ničemer ni omehčala nemškega vztrajanja glede spoštovanja pravil, politike varčevanja in hudih posledic za države, ki ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti. Hkrati pa je dejansko okrepila tudi pripravljenost nemških evropskih zaveznic, da je treba Atenam naložiti še ostrejše pogoje.

Od Lizbone do Latvije, od držav upnic do dolžnikov, med katerimi so levičarske kot tudi konservativne vlade, odziv na grško krizo kaže na velik odpor do vladnega trošenja kot orodja za boj proti gospodarskim krizam in vero v deregulirane trge dela. Takšna je vizija asketskih tržnih politik, ki pomenijo prelom z evropsko preteklostjo, so še zapisali.

Plan B prvi omenil Mramor
"Plan B za Grčijo" je na neuradnem zasedanju evrskih finančnih ministrov konec aprila v latvijski prestolnici Rigi prvi omenil slovenski finančni minister Dušan Mramor, potem ko glede reševanja grške krize ni prišlo do preboja.

"Ministri smo izrazili frustracijo, ker Grčija po dveh mesecih ni naredila, kar je bilo dogovorjeno. Po drugi strani se ni kaj dosti premaknila od svojih stališč iz februarja, vmes je celo sprejela ukrepe, ki so šli v nasprotno smer od dogovorjenega," je tedaj navajal Mramor. Njegova vsebina tedaj ni bila še določena, toda kot so navajali nekateri mediji, so se že tedaj evropski finančni ministri poigravali z mislimi o "planu B", ki bi lahko vključeval tudi izstop Grčije iz evrskega območja.

Minister je že po zasedanju v Rigi v mesecu aprilu javno pojasnjeval, da je v razpravi opozoril, da bi bilo smiselno imeti pripravljen tudi t.i. "plan B" za primer, če pogajanja z Grčijo ne bi bila uspešna.

Komentar MF-ja na članek New York Timesa