Predstavniki evropskih institucij so opozorili na nevarnost nacionalizma. Foto: EPA
Predstavniki evropskih institucij so opozorili na nevarnost nacionalizma. Foto: EPA

Ravno ukrajinska kriza je dokaz, da mir ni samoumeven, so poudarili. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je prvo svetovno vojno označil za prvo industrijsko vojno v Evropi. Kot je dejal, je takrat modernost pokazala svoj umazani obraz, povzročila nepredstavljivo uničenje in uničila celo generacijo.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je dejal, da je bila Evropa pred sto leti cvetoča, kultivirana celina, in velika vojna je bila, tako kot danes, nepredstavljiva. Barroso je dejal, da je atentat na prestolonaslednika Franza Ferdinanda naenkrat razdelil narode in sledila je "prva velika evropska državljanska vojna".

Brutalnost se je iz Evrope razširila po vsem svetu. Sto let pozneje se je Evropska unija - "naša lekcija dveh svetovnih vojn, ki mora to ostati tudi v prihodnje" - izkazala kot pravo orodje za zagotavljanje boljšega sveta, meni Barroso. A tako v našem vzhodnem sosedstvu kot tudi v sami Uniji smo priča soočenju dveh povsem različnih konceptov Evrope, je nadaljeval. "Koncept moderne, odprte in demokratične Evrope, v kateri se je 28 držav prostovoljno povezalo v Evropsko unijo (...) proti staremu konceptu Evrope, ki še naprej razmišlja in deluje v kategorijah moči, interesnih sfer, diktata in nezaupanja ter po logiki deli in vladaj."

"Lekcija Ukrajine je, da ne smemo miru jemati za samoumeven"
"Če lahko iz dogodkov v Ukrajini sploh potegnemo kakšno lekcijo, je to ta, da ne smemo miru in varnosti v Evropi nikoli, ponavljam nikoli, jemati za samoumevna. Braniti moramo Evropo, da ubranimo mir in stabilnost v Evropi," je poudaril Barroso. EU je pod udarom skrajnih nacionalistov in ksenofobov, je opozoril predsednik komisije. A EU je ostal združen, je dodal.

Vodja poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul je posvaril, da Evropa ne sme podleči populizmu in evroskepticizmu, saj bi jo to vrnilo v kaos in vojne.

"Le nationalisme, c'est la guerre" (nacionalizem je vojna), pa je citat nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda uporabil vodja socialistov in demokratov (S&D) Hannes Swoboda. "Mesečnike" v Evropi je pozval, naj se končno zbudijo, saj lahko nacionalizem ob pomoči "nekaj neodgovornih politikov" hitro preraste v vojno.

Temu smo bili priča ne le pred sto leti, ampak tudi veliko pozneje na območju nekdanje Jugoslavije, lahko pa se znova ponovi tudi v Ukrajini, kjer smo namesto odpravljanju meja priča temu, kako Rusija krepi meje in celo riše nove, je dejal.

Več evropskih poslancev je danes izpostavilo, da je za porast nacionalizma krivo to, da EU-ju ni uspelo izpolniti obljub, ki so jih njegovi ustanovni očetje dali po drugi svetovni vojni. V Evropi se namreč širijo revščina, brezposelnost, neenakosti med severom in jugom, med bogatimi in revnimi - in to je teren, kjer uspevata nacionalizem in ksenofobija, so dejali.

"Mladi v EU upravičeno ne verjamejo"
Vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je poudaril, da moramo predvsem mlado generacijo, ki v evropski projekt upravičeno ne verjame, prepričati, "zakaj je evropska povezava orodje za boljšo prihodnost".

Vodja evropskih poslancev Zelenih Daniel Cohn-Bendit medtem verjame, da je prihodnost v zvezni Evropi, v združenih državah Evrope, da je to edina pot za ohranjanje miru in doseganje blaginje za vse Evropejce.

Drugačnega mnenja pa sta vodja desne evroskeptične skupine EFD Nigel Farage in nepovezani poslanec Daniel Van der Stoep. Evropskim voditeljem sta očitala, da ponavljajo napako jugoslovanskih. Ljudem proti njihovi volji vsiljujejo zastave, himne, ideje in jih silijo v neko lažno državo, kar lahko vodi le v nacionalizem in vojne, menita.