Žrtve trgovine z ljudmi se pogosto same ne počutijo kot del te tragične zgodbe. Foto: EPA
Žrtve trgovine z ljudmi se pogosto same ne počutijo kot del te tragične zgodbe. Foto: EPA

Naša država je sicer predvsem ciljna ali prehodna država trgovine z ljudmi. Osrednje države izvora so Romunija, Madžarska, Ukrajina in Dominikanska republika.

Leta 2010 je bilo v Sloveniji uradno identificiranih 33 žrtev trgovine z ljudmi, leto pozneje 21, leta 2012 štiri, v prvem polletju lanskega leta pa 32.

Strokovnjaki Sveta Evrope sicer poudarjajo, da te številke ne odražajo nujno razsežnosti vprašanja, predvsem zaradi pomanjkanja pozornosti v boju proti trgovini z ljudmi z drugimi nameni, ne le za spolno izkoriščanje, zaradi pomanjkljivosti v procesu identifikacije žrtev, zaradi pomanjkljivega usklajevanja pristojnih organov ter zaradi nezadostne ozaveščenosti javnosti.

Oblasti bi morale posvetiti več pozornosti
Avtorji poročila navajajo besede slovenske vlade, češ da je identifikacija žrtev v preteklih letih težja kot prej, ker trgovci z ljudmi pod pretvezo zaposlovanja uporabljajo nenasilne metode za nadzor žrtev, na primer z zavajanjem in z dolžniškim razmerjem, tako da se žrtve same ne dojemajo kot žrtve.

Kot poudarjajo strokovnjaki organizacije, so slovenske oblasti sprejele niz ukrepov v boju proti trgovini z ljudmi in za ozaveščanje o tem vprašanju, a bi morale posvetiti še več pozornosti trgovini z ljudmi z namenom izkoriščanja na trgu dela, trgovini z otroki in ljudmi iz ranljivih skupin, vključno z Romi, ter trgovini z ljudmi znotraj Slovenije.

Ob tem izrecno opozarjajo slovenske oblasti, da je treba okrepiti prizadevanja za odvračanje od povpraševanja po storitvah žrtev trgovine z ljudmi.

Matjaž Trošt, Radio Slovenija