Turčija je, sodeč po osnutku svojega predloga, zahtevala tudi pospešitev vizumske liberalizacije. Želi, da začne ta veljati že junija, ne oktobra, kot je zdaj predvideno ob uresničitvi vseh pogojev. Foto: Reuters
Turčija je, sodeč po osnutku svojega predloga, zahtevala tudi pospešitev vizumske liberalizacije. Želi, da začne ta veljati že junija, ne oktobra, kot je zdaj predvideno ob uresničitvi vseh pogojev. Foto: Reuters
false
Po mnenju nemške kanclerke bo današnji vrh, na katerem sodeluje tudi turški premier Ahmet Davutoglu (na sredini), eden pomembnejših. Foto: Reuters
Angela Merkel se ne strinja z namero nekaterih voditeljev držav članic Evropske unije, ki želijo zapreti balkansko begunsko pot. Foto: Reuters
Se bo balkanska pot za prebežnike dokončno zaprla? Foto: Reuters
EU se želi dogovoriti tudi glede pomoči Grčiji, kjer je obstalo na tisoče prebežnikov. Foto: Reuters
Kako pomagati Grčiji pri obvladovanju begunskega vala?
Turčija predstavila nove zahteve za zaustavitev bega ljudi

Turški premier Ahmet Davutoglu je predsednikom držav in vlad članic Evropske unije na izrednem vrhu v Bruslju predložil novo možnost rešitve t. i. begunske krize, s katero bi se Ankara zavezala najbolj do zdaj. Voditelji članic EU-ja še usklajujejo stališče o dogovoru s Turčijo. Vedno več je napovedi, da dogovora danes ne bo. Del članic EU-ja naj bi pri tem vztrajal, da brez dogovora s Turčijo ne more biti dogovora o zaprtju balkanske migracijske poti, pravijo viri v Bruslju.

Turčija predlaga načelo 'en za enega'
Turčija, v kateri je 2,7 milijona sirskih beguncev, je na izrednem vrhu v Bruslju od držav članic EU-ja zahtevala še dodatne tri milijarde evrov za pomoč beguncem do leta 2018 in takojšnjo vizumsko liberalizacijo za svoje državljane že to pomlad, pa tudi odprtje več poglavij v pogajanjih z EU-jem (EU je sicer državi v skladu z lanskim dogovorom že obljubil tri milijarde evrov, skupno torej šest milijard evrov).

V zameno pa je Ankara predlagala nov način razdelitve prebežnikov med EU-jem in Turčijo po načelu en za enega - za vsakega prebežnika, ki ga bo Grčija s svojih otokov vrnila v Turčijo, bi EU sprejel enega sirskega begunca iz Turčije. Ta ukrep bi razbremenil s prebežniki vedno bolj obremenjeno Grčijo. "Ponujajo več in tudi zahtevajo več," je dejal diplomat, ki sodeluje v delovni skupini.

Davutoglu je na Natovi konferenci v Bruslju dejal, da je cilj teh ukrepov "reševanje beguncev, zmanjšanje tihotapcev z ljudmi in začetek novega obdobja odnosov med Brusljem in Ankaro". Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je dejal, da bosta Velika Britanija in Francija znotraj Natove misije v Egejsko morje poslali svoje ladje.

Bruselj: Predlog popolnoma nelogičen
Ali bo Turčija ta denar dejansko dobila, je odvisno predvsem od držav članic EU-ja, je dejal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. "Evropski parlament je pripravljen razpravljati o pospešitvi vizumske liberalizacije, vendar morajo biti za to izpolnjeni vsi pogoji," je še dejal. Največ prahu na izrednem vrhu voditeljev pa je dvignila turška zahteva v povezavi z izmenjavo prebežnikov, ki ga je Bruselj neuradno opisal kot "popolnoma nelogičnega".

Schulz se je zavzel tudi za to, da bi pristopna pogajanja med EU-jem in Turčijo in odprtje novih poglavij obravnavali ločeno od vprašanja begunske krize.

Zapreti ali ne zapreti - to je zdaj vprašanje
Vrh Unije se zdaj sestaja ločeno. Predvideno razpravo o zaprtju balkanske poti so popolnoma zasenčile dodatne turške zahteve, zato bo sodelovanje s Turčijo tudi v ospredju zasedanja osemindvajseterice. Eno ključnih sporočil vrha naj bi bilo, da je balkanska pot zaprta.
Neuradno je slišati, da formulaciji o zaprtju zahodnobalkanske poti nasprotuje tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. A kot dajejo slutiti izjave nemške kanclerke Angele Merkel, pot do soglasja voditeljev osemindvajseterice morda ne bo tako gladka. "Ni mogoče, da se kar koli zapre," je dejala.

Vrha se je v Bruslju udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, ki podpira zaprtje balkanske poti.

Medtem pa je za francoskega predsednika Francoisa Hollanda zahodnobalkanska pot dejansko že zaprta. "Pri tem so ključne tri stvari, in sicer zavarovanje zunanje meje EU-ja med Grčijo in Turčijo, sodelovanje s Turčijo in solidarnost z Grčijo," je pojasnil Hollande, ki stavi na učinkovito sodelovanje s Turčijo. Pri zaprtju zahodnobalkanske poti, po kateri v Evropo prihajajo množice beguncev in migrantov, vztraja tudi avstrijski kancler Werner Faymann. "Sem za to, da vsem jasno povemo - zaprli bomo vse poti, tudi balkansko. Tihotapci ne smejo imeti nobene možnosti."

Pred srečanjem z drugimi voditelji EU-ja in Turčije se je za zaprtje zunanje meje EU-ja in za dosledno spoštovanje schengenskih pravil zavzel tudi madžarski premier Viktor Orban. "Nihče ne bi smel vstopiti v Evropo brez dovoljenja in poprejšnjega popisa," je poudaril.

Turčija že zdaj gosti največ beguncev na svetu
Skupen akcijski načrt EU-ja in Turčije pri reševanju begunske in migrantske krize ostaja ključnega pomena. EU namreč želi doseči zmanjšanje števila nezakonitih migrantov, in sicer za vse države, ne samo za nekatere, torej tudi za Grčijo, je še poudarila Merklova.

Človekoljubna organizacija Amnesty International je pred vrhom opozorila na neustreznost strategije evropskih voditeljev, da bi prebežnike, ki želijo v Evropo, zadržali v Turčiji. "Uporabljati Turčijo kot varno tretjo državo je absurd. Številni begunci tam živijo v zelo slabih razmerah, nekatere so deportirali nazaj v Sirijo, varnostne sile pa so celo streljale na Sirce, ki so poskušali prečkati mejo," je opozorila namestnica direktorja AI-ja za Evropo in srednjo Azijo Gauri van Gulik.

Kljub nekaterim pozitivnim prizadevanjem za namestitev sirskih beguncev, ki jih je sprejela Turčija, številni še vedno živijo v obupnih razmerah, več sto tisoč sirskih otrok pa nima dostopa do formalne izobrazbe. S podobnimi težavami se spopadajo tudi prosilci za azil iz drugih držav in ostajajo v pravni negotovosti, saj njihove prošnje za azil niso obravnavane, opozarja AI in dodaja, da Turčija že zdaj gosti največ beguncev na svetu: "Nesprejemljivo je pričakovati, da bo odgovornost za begunce in prosilce za azil prevzela zgolj država, ki že zdaj gosti tri milijone beguncev."

Cipras: Prebežniki niso težava ene težave
Grški premier Aleksis Cipras je ob prihodu poudaril, da je kriza s prebežniki skupna evropska težava, ne težava ene države, in da je treba najti skupno rešitev. Od vrha EU-ja in Turčije pričakuje zavezo k nadaljnjemu občutnemu zmanjšanju migracijskega toka in boju proti tihotapskim mrežam. Ob tem je pozval k pospešitvi izvajanja načrta za premestitev beguncev iz Grčije in Italije v druge članice, tako da bo ta res verodostojen. Članice morajo po njegovih besedah deliti odgovornost in breme ter izražati solidarnost, "načela in pravila morajo veljati za vse, vsak mora izpolnjevati skupne odločitve", je še poudaril Cipras.

Komisija že predstavila načrt obnovitve schengena
V preteklem tednu je Bruselj predstavil dva pomembna ukrepa za spoprijemanje z begunsko krizo. Najprej je komisija predlagala, da se državam članicam v tem in prihodnjih dveh letih nameni 700 milijonov evrov humanitarne pomoči za oskrbo prebežnikov, nato pa je predstavila načrt za popolno obnovitev schengena brez nadzora na notranjih mejah do konca leta.

Kako pomagati Grčiji pri obvladovanju begunskega vala?
Turčija predstavila nove zahteve za zaustavitev bega ljudi