Sporazum, o katerem sta se dogovrila Pahor in Kosorjeva, je v saboru dobil zadostno podporo. Foto: EPA
Sporazum, o katerem sta se dogovrila Pahor in Kosorjeva, je v saboru dobil zadostno podporo. Foto: EPA

Pred vas stopam, ne da bi kar koli parafirala, kaj šele podpisala. Odločate o usodi Hrvaške.

Hrvaška premierka Jadranka Kosor v nagovoru sabora

Kot predsednica vlade drugače razumem vse premierje do zdaj, od vojnih časov, Račana in Sanaderja do danes. Drugače razumem težke odločitve in poteze.

Jadranka Kosor
Sabor
Kar 45 od 133 poslancev hrvaškega sabora se je vzdržalo glasovanja o sporazumu. Foto: MMC RTV SLO
Za Hrvate je najbolj sporna točka o stiku Slovenije z odprtim morjem. Foto: MMC RTV SLO
Odzivi na odločitev sabora
Na vrsti je Ljubljana

V poimenskem glasovanju po devetih urah razprave se je 8 poslancev izrazilo proti, 45 je bilo vzdržanih.

Vlada je za dvotretjinsko podporo poslancev potrebovala tudi glasove socialdemokratov. Vendar pa naj bi bila po razlagi podpredsednika sabora Vladimirja Šeksa (HDZ) za soglasje vladi za podpis arbitražnega sporazuma dovolj navadna večina. Kot je pojasnil Šeks, v primeru arbitražnega sporazuma namreč ne gre za spreminjanje meje, temveč za njeno določanje. Ko se bo glasovalo o ratifikaciji sporazuma, predvidoma pred koncem leta, bo potrebna dvotretjinska večina.

Slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica naj bi arbitražni sporazum podpisala še ta mesec (po nekaterih informacijah pa že v sredo) pod pokroviteljstvom EU-ja. Po podpisu ga morata ratificirati parlamenta obeh držav.


"Sporazum boljši od Rehnovega predloga"

"Vaše soglasje sporazumu je izraz domoljubja," je skušala v uvodu premierka Kosorjeva prepričati hrvaški sabor, da podpre predlagani sporazum. "Ni res, da sem med pogovori nekaj tajila. Šlo je za tiho diplomacijo, in če bi vsak nesporazum razkrili javnosti, pogajanj ne bi nikdar končali," je dejala hrvaška premierka v uvodu svojega govora pred saborom. Kosorjeva je še pozvala poslance, naj primerjajo prvi Rehnov predlog in današnji sporazum: "Videli boste, da je zdajšnji boljši."

Milanović: Zarota proti Hrvaški
Kosorjeva ni prepričala vseh. Predsednik največje opozicijske stranke SDP Zoran Milanović je bil v svojem odgovoru zelo oster, češ da gre za "zaroto proti Hrvaški". "V teh dneh so mnogi razburjeni intelektualci in državljani izrazili svoje nezadovoljstvo s sporazumom, a oni ne odločajo - odločamo mi v saboru po principu vzemi ali pusti. Če ne vzamemo, 10 let ne bomo šli v EU," se je razburil Milanović, ki je še spomnil, da večina hrvaških strokovnjakov sporazum razume kot slabega.

Na spletnih straneh hrvaškega sabora je objavljen "Predlog sklepa o soglasju vladi RH-ja za podpis sporazuma med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije in izjave o neprejudiciranju", ki vključuje tudi besedilo predloga sporazuma.
(v hrvaškem jeziku)


Še ostrejši je bil Boro Grubišić, poslanec HDSSB-ja: "Kosorjeva je izdala Hrvaštvo in slepila javnost, da Slovenija nima izhoda na morje. S pooblastilom arbitražni komisiji so dali njim pravico, da odločajo, sebi pa možnost, da rečete, saj so oni tako odločili."

Kajin: Hrvaška bo izgubila svoje morje
Damir Kajin (IDS) je med razpravo dejal, da je vprašanje meje treba rešiti pošteno in pravično, brez ukazov in poniževanja, ker se po njegovih besedah dogaja zdaj. "Slovenija bo po 20 letih nepoštene bitke dobila to, kar ni njeno, mi pa bomo izgubili svoje", je dejal. Po njegovem mnenju bo Hrvaška s sporazumom izgubila 100 kvadratnih kilometrov morja in se vprašal, kdo je sestavil sporazum: Američani, EU, Ljubljana in Zagreb.

Kosorjeva je sicer pred pogajanji zagotovila podporo koalicijskih strank, medtem ko so opozicijske stranke neenotne. Manjše stranke, Hrvaška stranka upokojencev (HSU), Hrvaška stranka prava (HSP) in Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) so že pred glasovanjem napovedale, da ne bodo podprle sporazuma. Druge tri večje opozicijske stranke, Socialdemokratska stranka (SDP), Hrvaška narodna stranka (HNS) in Istrska demokratska skupščina (IDS), so se o morebitni podpori sporazumu odločile po razpravi v saboru. Pred glasovanjem je Milanović napovedal, da bodo poslanci njegove stranke "konstruktivno vzdržani" in da SDP ne bo podprl ratifikacije sporazuma, če Slovenija in Hrvaška ne bosta ohranili pravico, da sami predlagata sodnike arbitražnega sodišča kot je bilo predvideno v prevem predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna.

Koliko poslancev potrebuje Kosorjeva?
Milanović je sicer pred razpravo napovedal, da bo podpora SDP-ja arbitražnemu sporazumu odvisna predvsem od tega, kako ga bo Kosorjeva predstavila poslancem, ter od tega, ali se bo državljanom opravičila za škodo, ki jo je HDZ storil v zadnjih šestih letih.

Za Slovenijo je sicer še posebej sporna enostranska hrvaška izjava, v kateri Zagreb trdi, da Slovenija stika z mednarodnimi vodami nima, medtem ko sporazum v točki 3b določa, da mora arbitražno sodišče določiti prav ta stik. Če bo švedsko predsedstvo EU-ju, kot to želi Zagreb, priča te izjave, je premier Pahor v petek zagrozil, da sporazuma ne bo podpisal. K temu ga sicer že tako poziva opozicija, ki ni zadovoljna s sporazumom.

Ostra peticija škofov in intelektualcev
Medtem pa je predlog sporazuma o arbitraži ostro obsodila hrvaška škofovska konferenca. Hrvaški državljani imajo pravico in dolžnost zahtevati, da hrvaška vlada in mednarodna skupnost zahtevajo od EU-ja, OSCE-ja, Sveta Evrope in ZN-a, da odvrnejo slovensko vlado od ozemeljskih zahtev, od igranja z ognjem na teh področjih, kjer je ne tako daleč nazaj poseganje po tujem ozemlju pripeljalo do ogromne človeške tragedije prav zaradi kršenja mednarodnega prava in zaveze ohranjanja miru, je opozorila komisija Iustitia Et Pax hrvaške škofovske konference.

S Cerkvijo se enkrat za spremembo strinjajo tudi (hrvaški) intelektualci. Ti so se združili okoli stališča, da se s sporazumom o arbitraži trguje s hrvaškim morjem, namesto da bi se spor reševal pred haaškim sodiščem. Zato zahtevajo od zastopnikov, da "zavrnejo diktat, s katerim nas ponižujejo in silijo na kolena". Javni poziv saboru je podpisalo 26 hrvaških intelektualcev obeh političnih smeri.

Na izjavo hrvaške škofovske komisije Iustitia et Pax se je že odzval mariborski nadškof dr. Anton Stres, ki je poslal predsedniku hrvaške komisije pismo, v katerem je izrazil obžalovanje nad izjavo. Predsednik slovenskega KPM-ja je poudaril veljavo načela pravičnosti, ki je nad "črko zakona", in navedel govor papeža Benedikta XVI., v katerem opozarja na spornost "prevlade legalnosti nad pravičnostjo". Stres je poudaril, da v zvezi z mejnim sporom slovenski KPM "meni, da ni v njeni pristojnosti, da se neposredno vključi v reševanje tega spora in zavzema konkretna stališča do tega, kje in na kakšen način naj bo določena meja med državama". Izrazil je pričakovanje in zahtevo, naj bo meddržavna meja pravična in naj v prihodnosti ne bo več povod za medsebojne spore, temveč osnova za nadaljnjo krepitev prijateljskega sožitja, sodelovanja in sosedstva.

Pred vas stopam, ne da bi kar koli parafirala, kaj šele podpisala. Odločate o usodi Hrvaške.

Hrvaška premierka Jadranka Kosor v nagovoru sabora

Kot predsednica vlade drugače razumem vse premierje do zdaj, od vojnih časov, Račana in Sanaderja do danes. Drugače razumem težke odločitve in poteze.

Jadranka Kosor
Odzivi na odločitev sabora
Na vrsti je Ljubljana