Evropska poslanka iz Italije Licia Ronzulli je med glasovanjem o proračunu imela v naročju svojo hčer Vittorio. Foto: Reuters
Evropska poslanka iz Italije Licia Ronzulli je med glasovanjem o proračunu imela v naročju svojo hčer Vittorio. Foto: Reuters
Evro
Težko je bilo zadovoljiti toliko različnih interesov. Foto: Reuters

Zanj so sicer glasovali z grenkim priokusom, saj je z 960 milijardami evrov skromnejši, kot bi si želeli. Svet bo proračun potrdil 2. decembra, a to je le formalnost.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je glasovanje označil za "izredno pomembno", saj pomeni, da bodo lahko prepotrebna sredstva EU -ja zdaj pravočasno stekla s 1. januarjem 2014. Višina proračuna je resda "daleč od popolne", je ponovil že znano stališče poslancev, a dodal, da so le dosegli pomembne izboljšave.

Tudi v Evropski komisiji so potrditev finančne perspektive že pozdravili. Kot je dejal predsednik komisije Jose Manuel Barroso, "je to velik dan za Evropo". "Proračun EU-ja je v primerjavi z nacionalnim bogastvom skromen po velikosti. Toda en sam letni proračun predstavlja več denarja - v današnjih cenah - kot njega dni celoten Marshallov načrt," je poudaril. "To je dogovor, ki pomaga vsem družinam v Evropi," je še zapisal.

"Proračun zmernosti"
Unija je šla v preteklem letu skozi vrsto proračunskih bitk, kar je pred začetkom novega večletnega finančnega obdobja običajno. A na koncu se je čas že nevarno iztekal in na kocki je bila verodostojnost povezave. Pretekli teden je bil nato med državami in parlamentom, ki imajo enakovredno vlogo pri sprejemanju proračuna, le dosežen preboj.

V letih 2014-2020 bo v evropski blagajni skupno za 960 milijard evrov zavez, kar je 3,5 odstotka manj kot v iztekajočem se sedemletnem finančnem obdobju in obenem točno en odstotek BDP-ja Unije. Dejanska plačila so določena pri dobrih 908 milijonih evrov, kar je 3,7 odstotka manj kot v letih 2007-2013. To je prvi večletni proračun, ki je siromašnejši od svojega predhodnika, zato so ga poimenovali proračun zmernosti.

Različni programi
Slabih 38 odstotkov denarja bo šlo za skupno kmetijsko politiko, 34 odstotkov za kohezijsko in regionalno politiko, dobrih sedem odstotkov za program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, dobre tri za instrument za povezovanje Evrope ter 1,5 odstotka za program Erasmus+. Slabih devet milijard evrov bo poleg tega npr. šlo za boj proti brezposelnosti mladih.

Politični dogovor o proračunu 2014-2020 je EU v pogajanjih v t. i. trialogu med parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo sicer dosegla junija. Evropski parlament z obsegom ni bil zadovoljen, a ker na krovno številko ni mogel vplivati, se je v pogajanjih osredotočil na druge teme.

Že do poletja so poslanci dosegli dvoje. S ciljem, da je vsak evro čim bolje porabljen, bo proračun Unije po novem precej prožnejši, kot je bil - tako ko gre za prerazporejanje sredstev med različnimi postavkami kot med leti. Denar naj bi tako res šel tja, kjer je najbolj potreben, npr. za zaposlovanje mladih, sredstva, ki bodo ostala neporabljena, pa se ne bodo več vračala v državne denarnice.

Leta 2016 vmesna revizija
Kot drugo je parlament dosegel, da bo morala komisija leta 2016 - ko bo Unija torej imela nov parlament in novo komisijo - izvesti temeljito vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in predlagati ustrezne popravke. Med drugim za prihodnost predlagajo, da se dolžina večletnega finančnega okvira skrajša s sedmih na pet let, kolikor traja mandat parlamenta in komisije.

Med pogoji, pri katerih so ves čas vztrajali poslanci, sta bila poleg tega še dogovor o celovitem rebalansu letošnjega proračuna EU-ja in proučitev sistema lastnih virov za polnjenje evropske blagajne. Zdajšnje stanje, ko so prilivi vanjo odvisni od "dobre volje" držav, po njihovem mnenju namreč ni vzdržen.

To je bilo načeloma rešeno že junija z dogovorom o vzpostavitvi posebne delovne skupine, ki bo proučila možnosti za priliv lastnih prihodkov unije, a manjkale so še konkretne zaveze. Zdaj je dogovorjeno, da bo skupina zaživela v kratkem in da bo prve ugotovitve predstavila do konca prihodnjega leta.

Pred dnevi je bil nato dosežen še zadnji potreben kompromis - države članice so privolile, da bodo pokrile 3,9-milijardno luknjo, ki je še zevala v letošnjem proračunu. Dogovorjeno je bilo tudi, kako bo zagotovljenih 400,5 milijona evrov za evropski solidarnostni sklad v pomoč Nemčiji, Avstriji in Češki za odpravljanje posledici letošnjih poplav ter Romuniji za odpravljanj posledic suše.

Evropski parlament je po načelu, da "nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno", še vztrajal, da mora biti pred dokončno potrditvijo večletnega finančnega okvira v celoti dogovorjena zakonska osnova za vrsto programov EU-ja, ki se bodo iz tega okvira financirali. Med dosjeji, katerih potrjevanje je bilo tesno povezano z večletnim proračunom, so skupna kmetijska ter regionalna in kohezijska politika EU-ja, programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, instrument za povezovanje Evrope (IPE), Obzorje 2020, LIFE in drugi. Po današnji zeleni luči proračunu 2014-2020 se tako začenja še prižiganje zelene luči zanje, če se seveda ne bo kje zapletlo.