Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 8 glasov
Ocenite to novico!
Hrvaška je v pristopnih pogajanjih z EU-jem začasno zaprla poglavje o varni hrani, veterinarski in fitosanitarni politiki ter poglavje o finančnem nadzoru.
Pri poglavju o varni hrani ter veterinarski in fitosanitarni politiki si je Hrvaška izborila tri pomembna prehodna obdobja, in sicer v povezavi s kokošmi nesnicami, objekti za proizvodnjo hrane in semeni za določene poljščine, je pojasnil vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak.
Drobnjak pričakuje, da bo Hrvaška na naslednji pristopni konferenci, predvideni za začetek novembra, zaprla še niz poglavij. Najbolj so osredotočeni na poglavji o pravosodju in konkurenci, medtem ko so pri vseh drugih merila za zaprtje praktično izpolnjena.
Hrvaška si prizadeva, da bi bilo poročilo o njenem napredku, ki ga bo predvidoma novembra pripravila Evropska komisija in naj bi bilo po Drobnjakovih besedah zadnje za kandidatko Hrvaško, čim boljše.
Hrvaška zavezana sodelovanju s Haagom
Dobra novica za Hrvaško je odločitev Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je na sojenju trem hrvaškim generalom zavrnil zahtevo glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, da izda sodni poziv Hrvaški zaradi skrivanja topniških dnevnikov o napadih na Knin leta 1995.
Na vprašanje, ali bo zdaj Hrvaška lažje izpolnila merila za zaprtje poglavja o pravosodju, je vodja hrvaških pogajalcev odvrnil, da je optimist. "Prepričani smo, da bomo izpolnili vsa merila. Sodelovanje s Haagom ni edino merilo, ostajamo zavezani popolnemu sodelovanju s sodiščem, a pozornost je usmerjena tudi na vsa druga merila v okviru reforme pravosodja in boja proti korupciji," je pojasnil Drobnjak.
Z Islandijo se ne obremenjujejo
Pred pristopno konferenco Hrvaške je bila v Bruslju tudi prva pristopna konferenca z Islandijo. "Mi smo usmerjeni na naše delo in prepričani, da bomo šli naprej s svojim ritmom, ki nikakor ne bo obremenjen z islandskimi pogajanji," je Drobnjak odgovoril na vprašanje, ali bi lahko Islandija prehitela Hrvaško na poti v Unijo. "Islandiji želimo vse najboljše. To je država, ki je prva priznala Hrvaško med državami v svetu, zato ima posebno mesto v naših srcih," je dejal.
Drobnjaka javno mnenje ne skrbi
"Če bi bil referendum (o vstopu Hrvaške v EU, op. a.) danes, smo prepričani, da bi bil izid pozitiven, in z vsakim novim zaprtim poglavjem, bo podpora še rasla," Drobnjaka ne skrbi javno mnenje na Hrvaškem o približevanju EU-ju.
...ker ni na kulturnem nivoju....
Pišem na nivoju hdz-ja da me tudi ti razumeš.
Itak saj bo pristal na kar bo jadranka rekla
Sam problem je ker naš maneken, tega od soje kolegice kosorjeve ne bo nikoli zahteval, ker je pač le za na pisto, ne pa za na vlado in za pogajanja.
mislil sem seveda 1.2 milijarde evra, drugo nebi komentiral ker ni na kulturnem nivoju.
"...No ja ... razen ko pride zrave slovenska pravicnost. Potem se to izenaci."
Če bi bili HDZajebanti taki frajerji kot si želijo, bi tega 1,2 milj. € zdavnaj vrnili svojim državljanom, kolk denarja pa je to za eno državo? Drobiž. Ampak Tuđmanu se je za "stoku sitnog zuba" (to ste hrvati po HDZ, če ne veš) itak jebalo, ker je moral napolnit žepe svoji družini in satelitom, obenem pa je bebec verjetno mislil, da bo že kako od NLB izsilil denar. Prav je, da je NLB pokazala zobe jugoviškim lopovom. Sicer pa bo že sodišče povedalo svoje, če boste hrvati zbrali dovolj jajc pa denar za karto.
NE bo drzalo!
Hrvaski varcevalci so imeli v LB okoli 420 milijonov evrov. Od tega je Hrvaska v svoj javni dolg prevzela 260 miljonov evrov kar pa ne pomeni, da so ta dolg pozabili in da ga ne terjajo vec nazaj. Torej del dolga sedaj terja drzava in ne varcevalci. Okoli 160 milijonov evrov pa se vedno terjajo varcevalci..
Slovenija pa pravi, da hrvaska podjetja dolgujejo 400 miljonov evrov. To je seveda stevilka kjer so dodane zakonske zamudne obresti. Dejansko je dolg podjetij ob razpadu bil okoli 157 miljonov evrov.
Torej dolgu podjetij se pristevajo obresti dolgu LBja do varcevalcev pa ne. Pa se tisti del, ki ga je nase prevzela Hrvaska se kar brise. Sami si izracunajte koliko dolguje LB varcevalcem, ce upostevamo obresti na znesek 420 miljonov evrov.
Dolg LB do varcevalcev 1,2 miljonov evrov
Dolg HR podjetij do LB 400 miljonov evrov
Dejansko pa ta dva dolga ne moremo primerjati saj gre za odnos Banka-komitent ter banka-kreditojemalec kar sta dva popolnoma razlicna pojma. No ja ... razen ko pride zrave slovenska pravicnost. Potem se to izenaci.
Ta logika ne zdrzi vode.
- vsi slo vikendaši (po zadnjem referendumu jih lahko imenujemo peta kolona), ki bodo brez carine vozili robo v obe smeri. Dol alpsko mleko in argeto, mazaj pa ribe in travarco;
- prav gotovo vsi "slovenci" z slo državljanstvom in yu koreninami, ki se bodo brezcarinsko selili v obe smeri;
- prav gotovo ne vsi ponosni slo lastniki jaht, registriranih na Bahamih, ki bodo morali plačati DDV;
- prav gotovo ne slovenci, ki nam hrvaško morje ne pomeni nič več kot italjansko, tunizijsko ali egoptovsko, prej nasprotno in ki bomo v EU proračun dajali denar za nerazvite (tako kot v bivši jugi), začenši z grčijo, pa tudi hrčki bodo takoj prejemniki.
- prav gotovo ne hrvati, ko bodo začeli dobivati kazni za nespoštovanje zakonodaje;
-...
ne vem no, bi pričakoval od novinarjev kakšen razmišljujoč komentar in ne samo copy paste, kar se je počelo v mussolinijevi fašistični italiji. Se mi zdi, da ima Golobič kar prav.
Res so mogoče bili oropani. Ampak so nekatera hrvaška podjetja v 90. letih najela velike kredite pri NLB-ju, kljub temu da so vedeli da bodo firme propadle. In ta dolg hrvaških podjetij (katerih večina jih itak več ne obstaja) je bistveno večji od dolga NLB-ja do hrvaških varčevalcev. In če NLB pokrije dolg varčevalcem, kdo bo pa pokril dolg tistih podjetij?
Kje je kec? Kec je v tem, da so bili komitenti bank blago receno oropani.
NLB bo vsekakor zelo uspešna tudi na hrvaškem trgu. Še posebej pri znanih aferah avstrijskih bank.