Proti obveznim kvotam so tako nazadnje glasovale le štiri srednjeevropske države, medtem ko je velika večina članic glasovala za. Je pa vseeno skrajno neobičajno, da o tako pereči zadevi, ki vključuje državno suverenost, odloča večinski glas, ne pa soglasna odločitev, izpostavlja BBC.
Že ob prihodu na zasedanje je luksemburški minister za migracije Jean Asselborn poudaril, da so po dolgih in trdih pogajanjih na nižjih ravneh za ministrsko zasedanje pripravili dober in zelo uravnotežen kompromisni predlog za premestitev 120.000 beguncev znotraj EU-ja. Vsaka od 28 držav mora prevzeti svojo odgovornost, je še poudaril Asselborn.

Podrobnosti, koliko beguncev naj bi sprejela vsaka članica, sicer danes še niso dorekli.

Na sprejem načrta se je že odzval slovaški premier Robert Fico, ki je izjavil, da raje vidi sankcije proti Slovaški, kot da bi se strinjal z "diktatom EU" glede uvedbe kvot za prerazporeditev beguncev. Dokler bo premier, obveznih kvot na Slovaškem ne bo, je zatrdil. Kot del rešitve za begunsko krizo Slovaška ponuja denar, osebje in, če bi bilo potrebno, tudi vojaško prisotnost za zavarovanje zunanjih meja Evrope, je še dejal Fico.

Madžarska vseskozi proti
Evropska komisija je pred dnevi predlagala premestitev 120.000 ljudi iz Italije, Grčije in Madžarske, a Madžarska, ki ima s 54.000 pribežniki na svojem ozemlju levji delež beguncev, že od vsega začetka ne želi sodelovati pri načrtu - predvsem zato, ker - tako viri - si ne želi postati "evropsko odlagališče", saj da je za val beguncev kriva predvsem Grčija in bi se moralo težave začeti odpravljati tam.

Asselborn sicer ob prihodu v Bruselj ni želel podrobneje pojasniti, kakšen predlog je na mizi, a neuradno naj bi načrt predvideval premestitev 120.000 beguncev v dveh fazah. V prvi fazi naj bi se takoj začel izvajati načrt za premestitev 66.000 beguncev iz Italije in Grčije. Čez dvanajst mesecev pa naj bi sledila druga faza, v kateri bi lahko shemo za premestitev še 54.000 beguncev uporabile tudi druge članice.

Budimpešta v načrtu noče sodelovati
Se pa vse države s tem ne strinjajo, prerazporeditvi nasprotujejo predvsem članice višegrajske skupine. Budimpešta pri tem noče sodelovati, saj pravi, da je le tranzitna država, kjer prebežniki nočejo ostati, zato se ji ta shema zdi nesmiselna. Kot je iz Bruslja poročala Erika Štular, sta bili na mizi zato dve rešitvi - da 54.000 beguncev, kolikor naj bi jih preselili iz Madžarske, prerazporedijo med Italijo in Grčijo ali da to ostane kot nekakšna rezerva, če bi se v težavah čez čas znašla še kaka druga država. Ugibalo se je o Hrvaški, Avstriji in tudi Sloveniji.

Prerazporeditvi ostro nasprotujejo tudi Češka, Poljska, Slovaška in Romunija, zato je zdaj odprto tudi vprašanje, kaj storiti z državami, ki ne želijo ali ne morejo sodelovati pri prerazporeditvi. Kot mogočo rešitev so tako navedli možnost, da bi država z utemeljenimi razlogi imela možnost za pol leta odložiti sprejetje dela zanjo predvidenega števila oseb.

S sprejetjem tega okvirnega dogovora bodo voditelji Unije, ki v Bruselj prihajajo v sredo, zdaj lahko razpravljali o širših vprašanjih, med drugim tudi o finančnih vprašanjih, kako pomagati Turčiji in drugim sirskim sosedam, ter o boljšem varovanju meja.

Češka vztraja, da ne bo sprejela prerazporeditve beguncev
Češki premier Bohuslav Sobotka je pred glasovanjem znova zatrdil, da bo Češka zavrnila kvote za razporeditev beguncev. "Želim potrditi, da bova tako notranji minister Milan Chovanec kot jaz nedvoumno zavrnila prizadevanja za uvedbo stalnega mehanizma za premestitev beguncev na srečanjih v Bruslju ta teden," je povedal Sobotka in dodal, da nasprotujejo uvedbi kvot. "Nujno je, da države EU-ja ohranijo suverenost na tem področju. Vlade morajo biti tiste, ki bodo odločale," je še poudaril.

Chovanec pa je pred odhodom v Bruselj dejal, da sistem kvot v praksi ne more delovati. "Tudi če nas bodo velike države danes poskušale preglasovati, bo zelo težko uresničiti projekt," je dejal in dodal, da nikjer ni nobenih pravil za izvajanje sistema kvot.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Število prebežnikov na naših mejah se je umirilo.