Evropska unija
(5)
Mnogi poklici počasi izginjajo, med njimi pa so tudi tradicionalni obrtni poklici, ki predstavljajo nujno vez s kulturno dediščino. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Prihodnost kulturne dediščine je zaradi izginjanja tradicionalnih obrtnih poklicev ogrožena

Eurevita bo ohranila stare obrti, kot sta skodlarstvo in krtačarstvo
1. december 2018 ob 13:00
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Si

Mnogi poklici počasi izginjajo, med njimi pa so tudi tradicionalni obrtni poklici, ki predstavljajo nujno vez s kulturno dediščino. Veliko takih poklicev, ki so povezani z ohranjanjem gradov, dvorcev, samostanov, kot sta skodlar in izdelovalec suhih zidov, bo zaradi pomanjkanja javno dostopnega šolanja na evropskih tleh in nezanimanja obsojenih na pozabo.

S tem pa sledi tudi propad evropske kulturne dediščine. Zato so se partnerji, povezani v projektu Eurevita, odločili, da bodo to skušali preprečiti vsaj na obmejnem območju Avstrije in Slovenije, ki ju druži tudi skupni gospodarski, zaposlitveni in kulturni prostor.

Še poznate metlarje ali sodarje? Tudi to sta dva od poklicev, ki počasi izginjajo, in sta nujno povezana s kulturno dediščino v tem prostoru. Prav take stare obrti so se odločili ohraniti ob pomoči evropskega projekta Eurevita s čezmejnimi, inovativnimi izobraževalnimi ukrepi in povezovanjem. Eden od ključnih slovenskih partnerjev je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer delovanje razloži direktorica Zavoda za zaposlovanje Celje Alenka Rumbak: "Projekt je namenjen revitalizaciji tradicionalnih obrtnih dejavnosti, ki izumirajo in so še potrebne zaradi ohranjanja kulturne dediščine. Z njim želimo povečati vključevanje brezposelnih v tradicionalne poklice."

Tako bodo omogočili, da se lahko v primeru izumiranja nekega poklica pridobivajo novi interesenti in vzpostavi ustrezno izobraževanje ter certificiranje. Pregled primernih poklicev se je izvajal na obeh straneh meje. Obrtna zbornica Slovenije je v sodelovanju z etnologom Janezom Bogatajem pripravila pregled redkih, tradicionalnih poklicev, ki se pojavljajo v obmejnem pasu. Enak pregled so pripravili Avstrijci, nato pa pripravili skupen izbor.

"Določili smo tri obrti, tri stare poklice, enake na slovenski in avstrijski strani, ki jih bomo skušali posodobiti: skodlar, ki izdeluje lesene skodle, krtačar in izdelovalec čebelarskih izdelkov za wellness, kot so mila, olja in ostali produkti. Obrtnike, ki to dejavnost še izvajajo, bomo nato usposobili, da bodo znanja prenašali na mlajšo generacijo. Na Zavodu skušamo iskati takšne programe, ki bi povečevali možnost zaposlovanja brezposelnim, predvsem ženskam, saj je takšnih deficitarnih znanj, kjer so ženske lahko enakovredno vključene, malo," še dodaja Alenka Rumbak.

Težava je, da se tradicionalni poklici na avstrijski in slovenski strani razlikujejo. Recimo, na avstrijski strani se je pojavil poklic vezenje pavjih peres na usnje, česar v Sloveniji ne poznamo. Poklici pa so na obeh straneh meje tudi različno regulirani. V Avstriji bo možnosti za zaposlitev več, pri nas pa bo šlo najverjetneje bolj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti.

Trenutno poteka usposabljanje mentorjev, po pripravi kurikuluma za izobraževanje pa se bo tudi Zavod za zaposlovanje aktivno vključil v izobraževanje. Pot do izobraževanja in ohranjanja starih poklicev pa bo dokončana ob koncu projekta, leta 2021.

Projekt Eurevita je vreden 1,288.700 EUR, v 85 % ga sofinancira Evropski sklad.

Darja Potočan, Radio Si; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Prijavi napako
Komentarji
cairns
# 01.12.2018 ob 22:14
Prihodnost kulturne dediščine je zaradi izginjanja tradicionalnih obrtnih poklicev ogrožena

Bodo že ilegalni migranti nadomestili izpad, saj nam marakeška deklaracija zagotavlja prosperiteto in obogatitev.
Murko
# 01.12.2018 ob 20:40
Prihodnost kulturne dediščine je že resno ogrožena zaradi vsiljene asimilacije kultur oportunističnih ilegalcev tretjega sveta.
taprav gorenc
# 03.12.2018 ob 19:51
Pa kdo se boji poklicev,ki jih nič več ne rabimo? Kaj potem ?

Zakaj se nihče ne boji izginjanja slovenskega jezika in kulture??

Prideš v trgovine v večjih mestih in ne slišiš slovenskega jezika,tudi izginja kultura obnašanja.

Niti ne vidiš kulture oblačenja!

Trenirke papuče,dretje čez celo trgovino,potem si deležen še zaletavnja z vozički.Na blagaji pa itak samo keš v zvitkih od švercanja in fušanja.

Sprašujem koliko delovnih viz imamo v Ljubljani in kaj mislijo naši bratji,ali nebi bilo kulturno vsaj po 20,30 ali več letih se naučiti slovenščine??
skorpijon93
# 01.12.2018 ob 19:30
prihodnost ni nič kaj obetavna !
kingeston
# 01.12.2018 ob 15:16
tudi v glinene ploščice ne pišemo več sporočil, pa še to ne pomeni da potrebujemo obrtnika za kaj takega, ki ga izdatno plačujemo iz načega denarja...
Kazalo