Dan po referendumu so pred policijsko postajo v Barcelono številni protestniki izrazili nasprotovanje nedeljski policijski brutalnosti. Foto: Reuters
Dan po referendumu so pred policijsko postajo v Barcelono številni protestniki izrazili nasprotovanje nedeljski policijski brutalnosti. Foto: Reuters
Carles Puigdemont
Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont se je v ponedeljek zavzel za mednarodno mediacijo med sprtima Katalonijo in Španijo. Hkrati je Madrid pozval, naj umakne policijske sile iz Katalonije. Foto: EPA
Mariano Rajoy
Predsednik španske vlade Mariano Rajoy je imel v ponedeljek pogovore s predstavniki strank v španskem parlamentu o položaju po katalonskem referendumu. S Puigdemontom se po zatrjevanju tega še nista slišala. Foto: EPA
Jean Claude Juncker in Margaritis Schinas
Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker in njegov uradni govorec Margaritis Schinas. Na EK dežujejo kritike, da ne okleva s pridigo Poljski, medtem ko ob spornih potezah španske vlade molči, ker ščiti Rajoya, ki je član najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), kamor sodi tudi Juncker. V komisiji so primerjave s Poljsko označili kot neprimerne, na vprašanja v povezavi s sprožitvijo 7. člena pogodbe o EU-ju zaradi nasilja španske policije nad Katalonci pa ni bilo jasnih odgovorov. Foto: Reuters
Slovenski politiki o referendumu v Kataloniji
Katalonci glasovali za samostojnost, odzivi iz sveta mešani
Negotovost po referendumu v Kataloniji

Puigdemont je hkrati poudaril, da si ne želi "travmatičnega razkola, ampak le novo razumevanje" španske vlade. Puigdemont je na novinarski konferenci po seji katalonske vlade povedal, da s predsednikom španske vlade Marianom Rajoyem še ni bil v stiku, a ga je vseeno javno pozval, naj pove, ali se strinja z mediacijo Evropske unije pri pogajanjih o prihodnosti Katalonije. EU se "do ponudbe" še ni opredelil.


Volilna udeležba 42-odstotna, 90 odstotkov za samostojnost

Nedeljskega referenduma, ki ga je zaznamovalo tudi nasilje španske policije, se je udeležilo 2,26 milijona volivcev in volivk oziroma 42 odstotkov od skupaj 5,3 milijona volilnih upravičencev. 90 odstotkov volivcev je podprlo samostojnost Katalonije. Puigdemont je pojasnil, da izidi referenduma verjetno v torek še ne bodo predstavljeni katalonskemu parlamentu, ki mora nato sprejeti nadaljnje ukrepe oziroma razglasiti neodvisnost.

V nedeljskem posredovanju španske policije, ki je želela preprečiti referendum, je bilo poškodovanih več kot 800 ljudi. Puigdemont je zato od Madrida zahteval, da "zaradi teh represivnih dejanj umakne vse svoje policijske sile".

Madrid ne priznava referenduma
Medtem v Madridu potekajo pogovori premierja Rajoya s predstavniki svoje Ljudske stranke. V ponedeljek naj bi se Rajoy sešel tudi z voditeljem opozicijskih socialistov Pedrom Sanchezom in vodjo sredinske stranke Ciudadanos (Državljani) Albertom Rivero. Rajoy je sicer v nedeljo zatrdil, da v Kataloniji ni bilo referenduma. Španski pravosodni minister Rafael Catala pa je v ponedeljek v pogovoru za špansko televizijo dejal, da bo vlada v Madridu naredila vse, kar ji omogoča zakon, da bo preprečila katalonski vladi razglasitev neodvisnosti pokrajine.

Špansko ustavno sodišče je referendum že pred samim glasovanjem prepovedalo in ga razglasilo za protiustavnega. Španska ustava iz leta 1978 namreč določa, da se Španija ne more deliti.

Evropska komisija poziva k premiku od konfrontacije k dialogu
Iz sveta prihajajo zadržani odzivi na nedeljski referendum in dogajanje po njem. Evropska komisija (EK) je v ponedeljek sporočila, da nasilje ne sme biti nikdar sredstvo v politiki. Ponovili so, da je referendum notranje vprašanje Španije, ki mora biti rešeno v okviru španskega ustavnega reda. "Vse ključne igralce pozivamo k hitremu premiku od konfrontacije k dialogu, čas je za enotnost in stabilnost, ne za delitve," je še izpostavil glavni govorec komisije Margaritis Schinas. Ponovili so tudi stališče, da bi ob zakonitem referendumu, na katerem bi se Katalonci izrekli za neodvisnost, to pomenilo, da Katalonija ostaja zunaj EU-ja. V EK-ju niso pojasnili, zakaj niso jasno obsodili nasilja španske policije. Prav tako niso pojasnili, zakaj se niso odzvali prej. Zavrnili so kritike, da so se odzvali pozno, in dejali, da se odzovejo, ko menijo, da je primeren čas za to. Na dogajanje v Kataloniji se je v ponedeljek odzval Evropski parlament, ki bo o stanju v Španiji po referendumu razpravljal v sredo.

Katalonci razočarani nad odzivom EU-ja
Katalonci so razočarani, užaloščeni in razburjeni zaradi mlačnega odziva Evropske komisije na nasilje ob nedeljskem referendumu, ki po njihovem mnenju razjeda verodostojnost in ugled EU-ja, pa je v Bruslju poudaril predstavnik katalonske vlade pri EU-ju Amadeu Altafaj, sicer nekdanji tiskovni predstavnik Evropske komisije.

Nemčija za pogovore med Barcelono in Madridom
Tudi Nemčija je v odzivu na nedeljsko dogajanje v Kataloniji pozvala k ohranitvi miru. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je špansko vlado v Madridu in regionalno katalonsko vlado v Barceloni pozval k čimprejšnjim pogovorom, prek katerih bi dosegli trajno rešitev in premagali notranje delitve. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je v telefonskem pogovoru s španskim premierjem Rajoyem podprl "ustavno enotnost" Španije. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, je Macron med pogovorom še dejal, da je Rajoy njegov edini sogovornik. "Prošpanski" položaj je zavzela tudi Rusija. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je namreč poudaril, da je katalonski referendum notranja zadeva Španije. Ni se želel odzvati na ravnanje španske policije na dan referenduma, dejal je le, da je za Moskvo neprimerno, če kdo komentira metode dela ruskih varnostnih sil.

Rupel: Nič več ne bo tako, kot je bilo
Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na nedeljskem referendumu vodil skupino mednarodnih opazovalcev. Rupel se je zavzel za odločnejše ravnanje Evropske unije. "Glede na to, da gre za zelo resne stvari, za zelo resne prekrške zoper človekove pravice, zoper temeljne demokratične pridobitve v Evropi, bi EU končno moral priti z besedo na dan," je dejal Rupel, ki se je tudi zavzel za podobno posredovanje v obliki trojke, kot je bilo v procesu ob osamosvojitvi Slovenije. Na vprašanje, kakšni bodo prihodnji odnosi med Madridom in Barcelono, je nekdanji vodja slovenske diplomacije odgovoril, da "nič več ne bo tako, kot je bilo". Madrid ne bo mogel ignorirati katalonskega referenduma, na drugi strani pa se bodo Katalonci odločali samo o nadaljnjih korakih, ne bodo se umaknili. Če ne bo dialoga in nekega razumnega posredovanja, bi se lahko stvari dodatno zapletle, česar ni mogoče izključiti, je še dejal Rupel in dodal, da je razpoloženje v Barceloni v ponedeljek dokaj normalno. Objektivno je nekaj napetosti, a je ni čutiti.

Al Husein poziva k preiskavi vseh nasilnih dejanj
Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Zeid Al Husein je pozval španske oblasti, naj preiščejo morebitne kršitve v posredovanju policije na nedeljskem glasovanju o neodvisnosti v Kataloniji. "Zelo me je zmotilo nasilje v Kataloniji v nedeljo. Pozivam španske oblasti, naj zagotovijo temeljito, neodvisno in nepristransko preiskavo vseh nasilnih dejanj," je v izjavi za javnost sporočil Husein.

Slovenski politiki o referendumu v Kataloniji
Katalonci glasovali za samostojnost, odzivi iz sveta mešani
Negotovost po referendumu v Kataloniji