Drenikova poleg odnosa med banko in varčevalcem izpostavlja vprašanje, kako je urejeno jamstvo za devizne vloge tujih varčevalcev. Hrvaška in Slovenija ter druge naslednice nekdanje Jugoslavije so se dogovorile, da vsaka jamči za vloge na svojem teritoriju. Foto: MMC RTV SLO
Drenikova poleg odnosa med banko in varčevalcem izpostavlja vprašanje, kako je urejeno jamstvo za devizne vloge tujih varčevalcev. Hrvaška in Slovenija ter druge naslednice nekdanje Jugoslavije so se dogovorile, da vsaka jamči za vloge na svojem teritoriju. Foto: MMC RTV SLO

Razen Slovenije trenutno ne obstaja niti ena sama država članica EU-ja, katere zunanji minister bi dejal, da obstaja kakršen koli resen sum ali politična ovira za ratifikacijo.

Vesna Pusić, hrvaška zunanja ministrica
Simona Drenik
Nekdanjima podružnicama v Zagrebu in Sarajevu pa je bilo onemogočeno poslovanje in uspešno poplačilo terjatev, iz katerih bi lahko izplačali nekdanje varčevalce, opozarja Drenikova. Foto: BoBo

Če vpletene države ne bodo upoštevale obeh elementov v dobi veri, problema ne bo mogoče rešiti, poleg tega bodo upniki le težko prišli do poplačila, je v prispevku, objavljenem v reviji Podjetje in delo, zapisala pooblaščenka zunanjega ministrstva Simona Drenik.
Revija zajema gospodarsko, delovno in socialno pravo, tokratna številka pa zajema prispevke z letošnjih Dnevov slovenskih pravnikov, ki so ta teden potekali v Portorožu.
"Nujen dogovor o nadaljevanju pogajanj"
Drenikova poudarja, da je z vidika poplačila varčevalcev nujen dogovor o nadaljevanju pogajanj med Slovenijo in Hrvaško z namenom doseči čimprejšnjo rešitev ali pa odločitev tretjega prek sprave, arbitraže ali meddržavnega sodišča.

LB nima premoženja
Doseg takšnega dogovora utemeljuje z navedbami direktorja uprave Ljubljanske banke (LB), da ta nima premoženja, nekdanjima podružnicama v Zagrebu in Sarajevu pa je bilo onemogočeno poslovanje in uspešno poplačilo terjatev, iz katerih bi lahko izplačali nekdanje varčevalce.

Ni nujno, da je sporazum le dvostranski
Države naslednice nekdanje Jugoslavije imajo v konkretnem primeru dolžnost po mednarodnem pravu skleniti sporazum o prevzemu jamstva za nekdanje devizne vloge, vendar pri tem mednarodno pravo ne postavlja omejitev, ali je tak sporazum dvostranska ali mnogostranska mednarodna pogodba, ugotavlja Drenikova.

Po njenem mnenju bi zato slovenska sodišča morala iti dlje od Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je pri odločanju vezano le na določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah. Naša sodišča bi morala pri odločanju na podlagi slovenske ustave bolj obravnavati in upoštevati vse mednarodnopravne vidike primera. Prav v tem je namreč zapletenost problematike nekdanjih varčevalcev LB-ja, saj je v ozadju na videz preprostega civilnopravnega razmerja prav spor o prevzemu jamstev med državami naslednicami.

Skoraj 300.000 nekdanjih varčevalcev
V prispevku Drenikova spominja, da okoli 132.000 varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB-ja zahteva več kot 187 milijonov evrov, okoli 165.000 varčevalcev sarajevske podružnice pa okoli 90 milijonov evrov.
Medtem se nadaljuje medijsko posredovanje stališč, tokrat z intervjujem hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić za Novi list.
Pusićeva: Le, če najdemo drugo rešitev
Umik pooblastil hrvaške vlade Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb (PBZ) za tožbe proti Ljubljanski banki je za Hrvaško sprejemljiv le, če bi našli drugo rešitev, je izjavila. Predlog za rešitev spora pričakuje od dveh strokovnjakov, Franceta Arharja in Zdravka Rogića. Kot je dodala, obstaja možnost, da bi našli rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani v obstoječih okoliščinah.
Spomnila je, da problem prihrankov nekdanjih hrvaških varčevalcev zagrebške podružnice LB-ja, ki so bili na začetku 90. let preneseni v hrvaški javni dolg in sta jih Zagrebška banka in PBZ izplačala varčevalcem, "traja že 18 let ter da že 18 let vsi vedo, za kaj gre". Zato ne razume, zakaj se vsi vpleteni do tega problema obnašajo, kot da se je pojavil naenkrat.

Presenečena, da so pooblastila sporna
Pusićeva je še dejala, da je bila nekoliko presenečena, ko je njen slovenski kolega Karl Erjavec med pomladanskim obiskom v Zagrebu omenil pooblastila kot sporna. Ponovila je, da je pomembno ločiti reševanje spora glede prenesenih prihrankov in vprašanje hrvaško-slovenskega evropskega partnerstva, ki vključuje tudi ratifikacijo pristopne pogodbe med Hrvaško in EU-jem.
Pusićeva torej želi vprašanje odnosa med banko in varčevalci ter vprašanje jamstev za tuje devizne vloge ločiti.
Pusićeva: Slabo sosedsko sporočilo
Kot je poudarila vodja hrvaške diplomacije, bo tudi pomembno, da Slovenija ne bo zadnja, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, ker bi to bilo slabo sporočilo, ki prihaja od soseda. "Razen Slovenije trenutno ne obstaja niti ena država članica EU-ja, katere zunanji minister bi dejal, da obstaja kakršen koli resen sum ali politična ovira za ratifikacijo," je še rekla Pusićeva, ki trdi, da bo do konca leta hrvaško pristopno pogodbo ratificiralo 20 držav članic EU-ja.

Izrazila je tudi upanje, da v aktualnem sporu med Zagrebom in Ljubljano ne bo znova potrebno posredovanje ameriške diplomacije.

Razen Slovenije trenutno ne obstaja niti ena sama država članica EU-ja, katere zunanji minister bi dejal, da obstaja kakršen koli resen sum ali politična ovira za ratifikacijo.

Vesna Pusić, hrvaška zunanja ministrica