Brezplačne ljudske kuhinje so v Grčiji vse bolj obiskane, medtem ko Grki ne verjamejo več obljubam politikov, ki nenehno napovedujejo, da gre za zadnje varčvelne ukrepe. Foto: EPA
Brezplačne ljudske kuhinje so v Grčiji vse bolj obiskane, medtem ko Grki ne verjamejo več obljubam politikov, ki nenehno napovedujejo, da gre za zadnje varčvelne ukrepe. Foto: EPA

Samaras skuša pridobiti podporo koalicijskih partnerjev za 11,5 milijarde evrov vreden sveženj varčevalnih ukrepov, pri čemer poudarja, da lahko gospodarske reforme in privatizacija državo po štirih letih globoke recesije znova popeljejo na pot gospodarske rasti.

"Gre za zadnji tak sveženj varčevalnih ukrepov," je Samaras zatrdil na srečanju s predstavniki svoje stranke Nova Demokracija in ob tem priznal, da je veliko teh rezov težkih in bolečih.

"A so tudi neizogibni. Kajti brez njih bi država pristala na točki ničelne kredibilnosti in bi efektivno zapustila območje evra. To bi državo uničilo," je prepričan grški premier.

Novi varčevalni ukrepi so nujni, če hoče Grčija dobiti novo tranšo iz drugega programa pomoči evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada. Brez te tranše v vrednosti 31,5 milijarde evrov bi lahko Grčija bankrotirala.

Pomembna je okrepitev evropske integracije
Dolžniška kriza, ki se je začela v Grčiji in se nato razširila tudi v nekatere druge evropske države, je močno zamajala temelje območja skupne evropske valute in sprožila ugibanja o njegovem morebitnem razpadu.

Zaskrbljenost glede prihodnosti evrskega območja je izrazil slovaški premier Roberto Fico, ki je njegovemu obstoju namenil 50 odstotkov možnosti.

"Seveda sem zaskrbljen glede razpada evrskega območja. To bo odvisno od tega, kako bomo urejali razmere v nekaterih državah, kot sta Grčija in Španija," je dejal pred novinarji.

Obstoj evrskega območja je po njegovih besedah odvisen tudi od tega, kako se bodo posamezne države članice evrskega območja odločile glede pogodb, ki zadevajo okrepitev evropske integracije.