Pred 20 leti je sedem držav začelo izvajati schengenski sporazum, ki je odpravil nadzor na medsebojnih mejah. Foto: EPA
Pred 20 leti je sedem držav začelo izvajati schengenski sporazum, ki je odpravil nadzor na medsebojnih mejah. Foto: EPA

Prost pretok ljudi med članicami brez preverjanja dokumentov je ena temeljnih svoboščin in ena najbolj cenjenih in prepoznavnih pridobitev evropskega povezovanja. Po nedavnih terorističnih napadih se je EU-ju uspelo ubraniti skušnjavi, da bi jo okrnil. Države so se za zdaj odločile za krepitev nadzora na zunanjih mejah, predvidoma prek dodatnega preverjanja oseb, sumljivih na podlagi skupnih kazalcev tveganja. Evropska komisija pa konkretne predloge še pripravlja.

Po pričakovanjih naj bi okrepili tudi evropsko agencijo za meje Frontex, saj predvsem Italija terja pravičnejšo delitev bremen varovanja zunanje meje. Frontex Italiji pomaga pri spoprijemanju z valom beguncev v Sredozemlju z operacijo Triton, ki pa je preskromna. Kritike in pozive k uvedbi vnovičnega nadzora na nemških mejah smo nedavno slišali iz Bavarske, ki se je soočila z izjemnim številom kosovskih prosilcev za azil.

Kako pomembno in hkrati krhko je schengensko sodelovanje, kaže tudi vznemirjenje ob nedavnih izjavah nekaj grških politikov, da naj bi ob finančnem kolapsu Grčije Evropo preplavili priseljenci, med njimi tudi džihadisti. Atene so pozneje sicer uradno zagotovile, da bodo izpolnjevale obveznosti, a nezaupanje ostaja.

Vsa ta vprašanja krnijo politično voljo za širitev schengenskega območja. Hrvaška je v Bruslju že najavila, da je pripravljena na vstop in da bo julija, dve leti po vstopu v EU, vložila uradno prošnjo za vstop v schengensko območje.

Sledilo bo dolgotrajno ocenjevanje pripravljenosti in na koncu še iskanje političnega soglasja. Kdaj bi lahko Slovenija Hrvaški prepustila varovanje južne meje EU-ja, ni mogoče napovedati. Romunija in Bolgarija sta namreč že pred časom izpolnili tehnične pogoje, a še vedno nimata politične podpore nekaj članic.

Erika Štular, RTV Slovenija