Do zdaj je bila skupna posojilna zmožnost začasnega in stalnega mehanizma za zaščito evra omejena na 500 milijard evrov in ob upoštevanju 200 milijard evrov dolgoročnih poroštev iz začasnega mehanizma (EFSF) je to pomenilo, da je največja mogoča posojilna zmožnost stalnega mehanizma (ESM) 300 milijard evrov.

Z današnjo odločitvijo bo največja mogoča posojilna sposobnost ESM-ja in EFSF-ja zvišana na 700 milijard. Poleg tega evrska skupina v skupni "požarni zid" za zaščito skupne evropske valute šteje tudi 49 milijard evrov iz proračuna Evropske unije in 53 milijard evrov dvostranskih posojil, ki so že bila izplačana v pomoč državam v težavah.

"Stabilnost in integriteta gospodarske in monetarne unije sta zahtevali hitre in odločne ukrepe," so v izjavi zapisali ministri, ki so se odločili tudi za pospešitev dinamike vplačevanja 80 milijard evrov začetnega kapitala v stalni krizni mehanizem. Letos in drugo leto bosta vplačani po dve tranši, zadnja pa v prvi polovici leta 2014, medtem ko je bilo sprva predvideno vplačevanje v petih letnih obrokih.

Brez dodatnih obevznosti za Slovenijo
Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,4276 odstotka, tako da bomo morali v mehanizem plačati 342 milijonov evrov, od tega letos in prihodnje leto po 137 milijonov evrov.

Slovenski finančni minister Janez Šušteršič je odločitev evrske skupine komentiral z besedami, da je izbran najugodnejši način za to, saj Sloveniji ne prinaša dodatnih obveznosti razen pospešitve vplačevanja osnovnega kapitala v stalni krizni mehanizem.

Šušteršič pričakuje, da bo današnja odločitev "za nekaj časa najbrž" pomirila finančne, vendar bodo potrebni konkretni rezultati v Grčiji in drugod. "Danes smo razpravljali o Španiji in še kakšni državi. Če v Sloveniji ne bomo naredili, kar smo napovedali, bomo verjetno čez nekaj mesecev razpravljali tudi o Sloveniji," je prepričan minister.