Kmetijska politika je ena najpomembnejših v EU-ju. Foto: Thinkstock
Kmetijska politika je ena najpomembnejših v EU-ju. Foto: Thinkstock
Dejan Židan
Židan je z izkupičkom za slovensko kmetijstvo zadovoljen. Foto: BoBo

"Slovenija je zadovoljna s pogajalskim dosežkom, saj kmetijska politika omogoča stabilnost proizvodnje hrane, bolj sonaravno kmetijstvo - ozelenitev kmetijstva - in dodatno podporo mladim v kmetijstvu," je pojasnil Židan.

Reforma skupne kmetijske politike je opredeljena v štirih uredbah, ki se nanašajo na neposredna plačila, enotno ureditev trgov, razvoj podeželja in horizontalna vprašanja. Članicam se je tako uspelo dogovoriti, da se kvote za sladkor podaljšajo do leta 2017, kar je za Slovenijo po Židanovih besedah sprejemljivo, saj proizvajalci sladkorja potrebujejo še nekaj časa, da se proizvodno usposobijo.

Za Slovenijo je po ministrovih besedah v tem kontekstu pomembna zlasti zaveza Evropske komisije, da bo z ustreznimi spremljevalnimi ukrepi zagotovila boljše delovanje trga in s tem tudi normalizacijo cen sladkorja pri nas.

Evropa želi spodbuditi mlade kmete
Nova kmetijska politika med drugim predvideva tudi obvezno izvajanje sheme za mlade kmete, na podlagi katere bodo ti prejemali poseben dodatek pri neposrednih plačilih. Članice bodo morale tudi omejiti upravičence neposrednih plačil zgolj na aktivne kmete.

Po ministrovih besedah je uporaba negativne liste, ki s seznama prejemnikov neposrednih plačil med drugim izključuje letališča in igrišča za golf, pomemben prvi korak v smeri, da bodo prejemniki pomoči dejansko tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.

Poleg tega je za Slovenijo še posebej pomembno, da ne bo treba uvesti enotnih neposrednih plačil na hektar. Mogočih bo namreč več načinov poenotenja zdajšnjih različnih zneskov neposrednih plačil, ki jih prejemajo posamezni kmetje na podlagi pretekle kmetijske proizvodnje.

Več sektorjev bo lahko dobilo podporo
Po prehodnem obdobju, ki se bo končalo leta 2019, bodo kmetije upravičene do neposrednih plačil v vrednosti najmanj 60 odstotkov povprečne vrednosti neposrednih plačil na hektar. Ob tem je predvidena posebna varovalka za tiste kmetije, ki imajo zdaj nadpovprečno visoka plačila, da v tem procesu ne bodo izgubile več kot 30 odstotkov zdajšnjih neposrednih plačil.

Veliko več manevrskega prostora bodo imele države tudi glede proizvodno vezanih podpor. Te bodo mogoče v številnih sektorjih, za katere bodo lahko šla proizvodno vezana plačila v vrednosti do 13 odstotkov nacionalne ovojnice (namenska evropska sredstva za posamezno državo) ter dodatnih dveh odstotkov za beljakovinske rastline.

Ena ključnih novosti reforme je tudi uvedba ukrepov ozelenitve oziroma obveznih okoljskih ukrepov v okviru neposrednih plačil. Kmetom bo po novem mogoče priznati tudi ozelenitvene ukrepe v okviru neposrednih plačil, če se bodo odločili za izvajanje primerljivih kmetijsko-okoljskih ukrepov v okviru politike razvoja podeželja ali certificiranih shem. Reformo morajo zdaj potrditi še države članice in Evropski parlament.