Za Slovenijo je to 11. zaščitena geografska označba na ravni EU-ja - ta označuje kmetijske proizvode ali živila, katerih kakovost, sloves ali druge značilnosti so tesno povezani z določenim geografskim območjem.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjujejo, da pomeni zaščita proizvoda z geografsko označbo, da mora vsaj eden izmed postopkov proizvodnje potekati znotraj določenega geografskega območja, medtem ko surovina za proizvodnjo lahko prihaja zunaj tega območja.

Ministrstvo je kranjsko klobaso prehodno nacionalno zaščitilo z geografsko označbo, kar pomeni, da lahko kranjsko klobaso proizvajajo samo tisti proizvajalci, ki od certifikacijskega organa pridobijo certifikat o skladnosti proizvodnje s potrjeno specifikacijo, marca 2009 pa so vlogo za zaščito kranjske klobase posredovali v presojo Evropski komisiji za registracijo na ravni EU-ja.

Čez leto dni je komisija ministrstvo obvestila, da vloga ne izpolnjuje zahtev evropske zakonodaje s področja zaščit kmetijskih pridelkov in živil, ker geografsko območje ne ustreza regiji iz imena, ker vloga ne vsebuje ustreznih dokazil, da se proizvod po sestavinah ali proizvodnem postopku razlikuje od drugih podobnih proizvodov, in ker ni ustreznih dokazil o slovesu proizvoda, zato bo vlogo za zaščito zavrnila.

Dokazila o slovesu kranjske klobase
Sloveniji je komisiji nato uspelo dokazati, da je bila Kranjska osrednja slovenska pokrajina (dežela) znotraj habsburške monarhije, prav tako pa je komisiji poslala tudi dokaze o specifičnosti proizvoda ter veliko pisnih dokazil o slovesu kranjske klobase kot slovenskega proizvoda, ki sega od druge polovice 18. stoletja pa vse do danes.

Komisija je menila, da je utemeljitev ustrezna, in je februarja 2012 v uradnem listu EU-ja objavila povzetek vloge za kranjsko klobaso. V skladu z evropsko zakonodajo so lahko v roku šestih mesecev od dneva objave preostale države utemeljeno ugovarjale na objavljeno vlogo. To so storile Avstrija, Nemčija in Hrvaška, nato so potekala pogajanja.

Hrvaški proizvajalci zadostili pogojem za 15-letno prehodno obdobje
Z objavo registracije je komisija kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod, pri čemer lahko avstrijski in nemški proizvajalci še naprej uporabljajo imena "Krainer", "Käsekrainer", "Schweinskrainer", "Osterkrainer" in "Bauernkrainer", medtem ko je Hrvaška dobila 15-letno prehodno obdobje, v katerem se lahko še uporabljata izraza "kranjska" oziroma "kranjska kobasica".

Prehodna obdobja in pogoje zanje določa že evropska zakonodaja s področja zaščit kmetijskih proizvodov in živil, zato niso vsebina pogajanj med državami. Hrvaški proizvajalci so zadostili pogojem za 15-letno prehodno obdobje, zato komisija ni mogla odločiti drugače, so pojasnili na ministrstvu.

Hrvaških imen kranjska klobasa ne sme uporabljati, ime "kranjska kobasica" pa torej lahko uporablja največ 15 let, pri čemer mora biti na proizvodih jasno navedena država porekla, to je Hrvaška. Po izteku omenjenega prehodnega obdobja hrvaški proizvajalci ne bodo smeli več uporabljati niti imena "kranjska kobasica" ali "kranjska", so pojasnili na ministrstvu.

Eden najbolj priljubljenih slovenskih mesnih izdelkov
Kranjska klobasa je poltrajna mesna klobasa iz nasoljenega grobo zmletega svinjskega mesa in čvrste hrbtne slanine, dopolnjena z aromo česna, popra in dima. Sodi med najbolj priljubljene slovenske mesne izdelke in je ena najbolj mednarodno prepoznavnih slovenskih specialitet.

Zaščiteno geografsko označbo imajo poleg kranjske klobase še prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta in slovenski med.

Poleg zaščitene geografske označbe na ravni EU-ja obstajajo še zaščitena označba porekla in zaščitena tradicionalna posebnost. Zaščiteno označbo porekla so pridobili piranska sol, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, tolminc, bovški sir, kraški med in mohant. Kot zajamčene tradicionalne posebnosti so zaščitene belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.