Glede na navedbe odvetnikov skupine, poimenovane People's Climate Case, gre za prvo tovrstno tožbo proti EU-ju. V preteklosti so bile tožbe s podobno vsebino vložene v prizadevanjih, da bi vlade posameznih držav prisilili v ostrejše ukrepanje proti podnebnim spremembam. V obravnavi je trenutno okoli 1000 tovrstnih tožb proti državam, kažejo podatki raziskovalnega inštituta Grantham, ki se ukvarja s podnebnimi spremembami in okoljem.  Foto: EPA
Glede na navedbe odvetnikov skupine, poimenovane People's Climate Case, gre za prvo tovrstno tožbo proti EU-ju. V preteklosti so bile tožbe s podobno vsebino vložene v prizadevanjih, da bi vlade posameznih držav prisilili v ostrejše ukrepanje proti podnebnim spremembam. V obravnavi je trenutno okoli 1000 tovrstnih tožb proti državam, kažejo podatki raziskovalnega inštituta Grantham, ki se ukvarja s podnebnimi spremembami in okoljem. Foto: EPA

Sodniki v odločitvi priznavajo, da "podnebne spremembe na takšen ali drugačen način verjetno vplivajo na vsakega posameznika". Vendar to ne zadostuje za tožbo proti EU-ju, ki se je že zavezala k zmanjšanju izpustov, so menili. Dodajajo, da posamezniki ne morejo izpodbijati načrtov Unije na področju okolja, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

"Primer ni bil zavrnjen na podlagi argumentov," je v odzivu povedala odvetnica družin Roda Verheyen. "Nasprotno, sodišče sprejema, da podnebne spremembe vplivajo na vse, vendar se noče ukvarjati z dejstvi podnebnih sprememb in njihovim vplivom na človekove pravice," je poudarila.

Družine, ki prihajajo iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije in Fidžija, pridružila pa se jim je tudi mladinska organizacija ljudstva Sami iz Švedske, so napovedale pritožbo in nadaljevanje pritiska na svetovne voditelje, da bodo preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb.

Za tožbo so se sicer odločili zaradi groženj, ki jih za njihova življenja predstavljajo podnebne spremembe. Vztrajajo, da mora EU storiti več za omejitev sprememb, in pri tem izpostavljajo nevarnost suš, tajanje ledenikov, višanje gladine morja in poplave.

EU se je do leta 2030 zavezala k omejitvi izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na ravni iz leta 1990. Kot opozarjajo tožniki, to ni dovolj za varovanje "njihovih osnovnih pravic, kot so pravica do življenja, zdravja, imetja in poklica".