Da bi Slovenija koristila čim več kohezijskih virov, se je osredotočila na zanemarjeni področji razvoja okoljske in prometne infrastrukture: z gradnjo cestne, železniške, pomorske in letalske infrastrukture bi letos, vsaj takšni so načrti, v državni proračun lahko dobili za 350 milijonov evrov povračil iz bruseljske blagajne. Foto: EPA
Da bi Slovenija koristila čim več kohezijskih virov, se je osredotočila na zanemarjeni področji razvoja okoljske in prometne infrastrukture: z gradnjo cestne, železniške, pomorske in letalske infrastrukture bi letos, vsaj takšni so načrti, v državni proračun lahko dobili za 350 milijonov evrov povračil iz bruseljske blagajne. Foto: EPA

Čeprav bo v obdobju med letoma 2014 in 2020 kohezijskih sredstev občutno manj, kar za tretjino glede na obdobje 2007-2013, pa Slovenija ni koristila niti denarja, ki ji je bil na voljo v zadnjih sedmih letih. Natančneje, od 4,2 milijarde evrov moramo počrpati še polovico. Ambiciozni načrti pa že nekoliko zastajajo.

Letos so se menjale vlade in ministrski kadri, vsaka politična negotovost pa običajno povzroči zastoj pri črpanju evropskih sredstev. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pravijo, da je dinamika črpanja sredstev evropske kohezijske politike v prvih letošnjih mesecih res slabša od pričakovane.

Prejšnja vlada je načrtovala, da bomo samo letos porabili 1,1 milijarde evrov evropskih virov, zdaj so napovedi znižane na 920 milijonov. Nekoliko skrbi podatek, da je do sredine aprila obseg izplačil za evropske projekte iz proračuna znašal le okrog 90 milijonov evrov, kar predstavlja dobrih osem odstotkov od sprva predvidenih 1,1 milijarde za kohezijsko politiko.

Kje so težave? Te so dolgo znane: izvajalci projektov gredo v stečaj, težave so s pridobivanjem zemljišč, gradbenih in drugih dovoljenj, dolgotrajni so postopki javnega naročanja, predvsem zaradi pritožb na izbiro izvajalca. Da bi Slovenija koristila čim več kohezijskih virov, se je osredotočila na zanemarjeni področji razvoja okoljske in prometne infrastrukture: z gradnjo cestne, železniške, pomorske in letalske infrastrukture bi letos, vsaj takšni so načrti, v državni proračun lahko dobili za 350 milijonov evrov povračil iz bruseljske blagajne. Mudi se, ker je letošnja dolga zima načrte nekoliko prekrižala in prispevala k zamiku gradbene sezone, posledično pa k zamiku izplačil. Prav letošnje leto je namreč ključno za zagotovitev pravočasne izvedbe projektov.

Sicer pa za črpanje preostanka denarja iz programskega obdobja 2007-2013 ostaneta še leti 2014 in 2015. Zelo kmalu pa bo treba začeti še priprave na črpanje evropskih sredstev iz prihodnjega obdobja, ki bo trajalo do leta 2020, sredstev bo občutno manj, verjetno pa bodo bolj usmerjena v rast in zaposlovanje.

Maja Derčar, Radio Slovenija, Dogodki in odmevi