Trumpa sta v Bruslju najprej sprejela predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, nato pa sta se pridružila še predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani in visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.

Tusk je pred prvim srečanjem iz oči v oči s Trumpom tvitnil, da želi prepričati ameriškega predsednika, da evroatlantska povezava pomeni, da "svobodni svet sodeluje pri ohranjanju postzahodnega svetovnega reda".

Tusk: Nekatere teme ostajajo odprte
Po srečanju je dal izjavo le Tusk. Dejal je, da so se pogovarjali o zunanji politiki, varnosti, podnebnih spremembah in trgovinskih odnosih. "Moj občutek je, da smo se strinjali glede več stvari, predvsem pri vprašanju boja proti terorizmu. Nekatere teme pa ostajajo odprte. Nisem stoodstotno prepričan, da imamo skupno stališče glede Rusije, čeprav se mi zdi, da smo na isti liniji glede konflikta v Ukrajini."

Tuskovo sporočilo Trumpu: Vrednote in načela na prvem mestu
Glavno Tuskovo sporočilo Trumpu je, da je najgloblji pomen čezatlantskega sodelovanja in prijateljstva v temeljnih zahodnih vrednotah: svobodi, človekovih pravicah in spoštovanju človekovega dostojanstva. "Največja naloga je utrditi ves svobodni svet na temelju teh vrednot, ne le interesov. Vrednote in načela na prvem mestu - to bi morali Evropa in Amerika izpostavljati," je sklenil Tusk v izjavi. Novinarske konference, na kateri bi lahko novinarji zastavljali vprašanja, ni bilo. Trump ob prihodu in odhodu s srečanja z EU ni dajal izjav.

Tajani je srečanje ocenil kot "zelo dobro" in bo po njegovem prepričanju prispevalo k okrepitvi odnosov z ZDA. Tudi on je izpostavil, da sta se obe strani strinjali glede skupnega boja proti terorizmu. "Moramo najti dobro rešitev proti tujim borcem," je dejal Tajani.

Sestanek je potekal v novi evropski stavbi v središču Bruslja, kjer ima Tusk pisarno in se je je prijelo ime "Tuskov stolp". Tusk sam se je v preteklosti pošalil, da so evropski voditelji zanj izbrali vzdevek "naš Donald", v nasprotju z ameriškim Donaldom.

Trump v preteklosti ni skoparil s kritikami na račun EU
Pred srečanjem so viri pri Evropski uniji sporočili, da bo sestanek s Trumpom "kratek, a pomemben", saj bo to prvi osebni stik obeh evropskih voditeljev z novim ameriškim predsednikom, ki bo po burnem začetku ključen za vzpostavitev vzajemnega zaupanja. Trump je namreč kmalu po izvolitvi Unijo vznemiril z izjavami v podporo brexitu in napovedjo nadaljnjih izstopov članic iz skupnega evropskega projekta.

Trump čestital Macronu za izjemno zmago
Trump se je nato srečal še z novim francoskim predsednikom Emanuelom Macronom. "V veliko čast mi je, da sem z novoizvoljenim predsednikom Francije, ki je vodil neverjetno kampanjo in osvojil izjemno zmago," je dejal Trump na delovnem kosilu z Macronom. "Po vsem svetu govorijo o tem. In imava veliko za razpravljati, vključno s terorizmom in drugimi zadevami. Čestitke. Odlično opravljeno," je dodal Trump, ki je Macrona sprejel na ameriškem veleposlaništvu v Bruslju. "Tudi jaz sem vesel, da sem s predsednikom Trumpom. Imava izjemno široko agendo za razpravo: boj proti terorizmu, gospodarstvo, podnebje in energetika," pa je dejal Macron.

Protesti na bruseljskih ulicah
Trump je sicer v Bruselj v spremstvu žene Melanie iz Rima priletel v sredo zvečer in se srečal z belgijskim kraljem in kraljico. V središču belgijske prestolnice je proti njegovemu prihodu protestiralo več tisoč ljudi.

Tusk, Juncker in Erdogan o potrebi po sodelovanju
Juncker in Tusk pa sta v Bruslju po Trumpu sprejela še turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, od katerega so pričakovali pojasnila glede spornih napovedi ponovne uvedbe smrtnih kazni in odnosa turške oblasti do pristopnih pogajanj. "Razpravljali smo o potrebi po sodelovanju," je po koncu pogovorov na Twitterju sporočil Tusk. Erdogan je dan pred srečanjem izjavil, da se mora Bruselj sam odločiti, ali želi, da Turčija postane članica povezave. Pred odhodom v Bruselj je dejal, da se Turčija ni pripravljena obnašati kot berač, da bi postala članica. Avstrija je sicer edina članica EU, ki se zavzema za prekinitev pristopnega procesa.