Pomoč prek evropskega mehanizma civilne zaščite so evropske države Sloveniji namenile takoj, o financiranju nujnih ukrepov in obnove pa pogovori z evropskimi ustanovami še tečejo. Hiter odziv je v pismu premierki Alenki Bratušek obljubil predsednik Evropske investicijske banke (EIB).

EIB je v preteklosti že sodeloval pri obnovi po katastrofi z rdečim blatom na Madžarskem (2010), po potresu v Italiji (2012), razlitju nafte ob španski obali (2003), številnih poplavah.

Razvojne banke pri Svetu Evrope so praviloma usmerjene v projekte s socialno noto. Nepovratno pomoč pa bo Slovenija lahko dobila iz solidarnostnega sklada Evropske unije.

Tudi v Bruslju neuradno ni več dvomov, da bo škoda presegla prag upravičenosti, ki je 210 milijonov evrov. Upati je, da bodo pri tem upoštevali že nova pravila, ki naj bi v kratkem začela veljati, in omogočajo tudi izplačila akontacije pomoči, saj je sicer na denar treba čakati tudi po leto dni.

Slovenija je v preteklih desetih letih za ukrepe po neurjih in poplavah iz solidarnostnega sklada dobila skoraj 30 milijonov evrov.

Slovenske katastrofe naj bi se dotaknili tudi na torkovem ministrskem zasedanju v Bruslju - Slovenija naj bi se državam zahvalila za bliskovito pomoč in napovedala koriščenje omenjenih finančnih instrumentov.

Na pobudo Stalnega predstavništva RS pri EU-ju je stekla tudi humanitarna akcija Slovencev v Bruslju za nakup električnih agregatov.