"Še veliko prekmalu je govoriti o uspehu," je opozoril Tusk in dodal, da je dogovor voditeljev najlažji del, veliko težje bo to uresničiti na terenu. Tusk sicer kot politični preboj poudarja dogovor o centrih za izkrcanje prebežnikov zunaj Unije.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je razpravo opisal kot "dolgo in težko", je poudaril, da je prvič dosežen dogovor o centrih za obravnavo prosilcev za azil zunaj EU-ja in da bodo lahko članice prostovoljno vzpostavile centre tudi znotraj Unije. Kurz je že pred dvema letoma zagovarjal, naj se prosilce za azil, ki so že v EU-ju, premesti na otoke zunaj Unije. Tak predlog je zagovarjal tudi madžarski premier Viktor Orban.

"Da bi dokončno uničili poslovni model tihotapcev prebežnikov in tako preprečili tragične smrti, je nujno odpraviti spodbude za odprave na nevarno potovanje," kar zahteva nov pristop do izkrcanja ljudi, ki jih rešujejo na morju, piše v sklepih. "Evropski svet je odločen, da prepreči vrnitev na nenadzorovan tok v letu 2015 in da zaustavi nezakonite migracije na vseh obstoječih in pojavljajočih se poteh," še piše.

Voditelji držav članic Unije pozivajo k hitri proučitvi "koncepta regionalnih platform za izkrcanje", v tesnem sodelovanju z relevantnimi tretjimi državami in Visokim komisariatom ZN-a za begunce (UNHCR) ter Mednarodno organizacijo za migracije (IOM). Kot smo že poročali, so ravno z UNHCR-ja in IOM-a na predlog o tovrstnih centrih za prebežnike zunaj Unije letele ostre kritike, da bi jih postavili na njihovem ozemlju pa je kategorično zavrnilo več severnoafriških držav, pa tudi Albanija, o kateri se je tudi govorilo.

Ločevanje na nezakonite migrante in begunce
Na ozemlju EU-ja bo za rešene ljudi treba poskrbeti na podlagi skupnih prizadevanj, s preselitvijo v "nadzorovane centre" v članicah Unije, a le na prostovoljni osnovi in ob zagotovitvi hitre obravnave in z razlikovanjem med "neregularnimi migranti, ki jih bodo vrnili, in tistimi, ki potrebujejo zaščito, za katere bo veljajo načelo solidarnosti," še piše v sklepih.

Vsi ukrepi v kontekstu teh nadzorovanih centrov, vključno s premeščanjem in preseljevanjem, bodo na prostovoljni podlagi, a ne da bi to vplivalo na dublinsko reformo. Kot je razumeti, vprašanje stalnega mehanizma obveznih kvot v okviru azilne reforme, ki je za več držav sporno, torej še ostaja odprto.

Conte: Rodila se je bolj solidarna Evropa
Italijanski premier Guiseppe Conte je poudaril, da se je rodila odgovornejša in bolj solidarna Evropa ter da Italija ni več sama. A kljub temu ni podprl sklepov prvega dne zasedanja, češ da "Italija ne potrebuje več besed, ampak konkretna dejanja". Evropski svet je potrdil, da je ena članica "izrazila zadržanje glede celotnih sklepov", tudi tistih, ki so za članice nekontroverzne, kot je dogovor o povečanem sodelovanju na vojaškem področju. Vrh poteka še v petek, tako da ima Unija še en dan, da prepriča Italijo, da podpre sklepe vrha.

Nemška kanclerka Angela Merkel je optimistična in pozdravlja dogovor. Voditelji so se po njenih besedah dogovorili o močnejšem nadzoru gibanja prosilcev za azil znotraj Unije. Spet je poudarila, da noben prosilec za azil ne more sam izbrati države EU-ja, kjer bo zaprosil za zaščito.

V pomoč nemški kanclerki, ki mora za obstoj svoje vlade doma prepričati, da Unija učinkovito ukrepa za zajezitev t. i. sekundarnih migracij v Nemčijo, so voditelji pozvali, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil ter sprejmejo vse potrebne notranje zakonodajne in administrativne ukrepe.

Nemčija je že v stiku z več članicami glede "administrativnih dogovorov" za zajezitev teh gibanj, kar sproža skrbi, da bi to lahko vodilo v oblikovanje minischengena.

Da je dosežen "dober kompromis", je dejal tudi poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je poudaril dogovor o premeščanju na prostovoljni podlagi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dodal, da je dogovor plod skupnega dela in da je evropsko sodelovanje prevladalo nad nacionalnimi odločitvami.

Pogajanja so bila po neuradnih navedbah zelo kaotična, šlo je za mikrousklajevanje besed, a ozračje naj bi bilo konstruktivno. Sprejeti sklepi so sicer po neuradnih ocenah predvsem nadaljnje usmeritve za reševanje vprašanja prihoda prebežnikov, ne pa toliko konkretne rešitve.

Pogrešanih sto prebežnikov
Pred libijsko obalo se je v bližini prestolnice Tripolis medtem prevrnil napihljivi čoln s prebežniki. Pogrešajo okoli sto ljudi, medtem ko so jih 14 rešili iz morja, je sporočila libijska mornarica. Po podatkih preživelih naj bi našli trupla treh dojenčkov.

Libija je v preteklih letih postala glavna točka izkrcanja, prek katere poskušajo prebežniki s prečkanjem Sredozemskega morja doseči Evropo. Samo ta mesec so iz morja rešili več kot tisoč ljudi, ki so se podali na to nevarno pot.

Po navedbah Evropske agencije za zunanje meje Frontex je na obale Grčije s Sredozemskega morja od januarja do maja letos prispelo več kot 19.800 ljudi, v Italiji so popisali 13.450 prihodov, v Španiji pa okoli 8.200.

Libija zavrača prisotnost tujih sil
Sile uporniškega libijskega generala Kalife Haftarja so zavrnile kakršnokoli vojaško prisotnost tujih sil na jugu Libije z namenom zajezitve migracij. "Zavračamo vsak poskus namestitve tujih vojaških sil na nekaterih predelih južne Libije pod pretvezo zaustavljanja nezakonitih migracij", so sporočili iz Libijske nacionalne vojske (LNA) poveljnika Haftarja. Te sile nadzorujejo predvsem vzhod in pa tudi dele na jugu države.

Poveljnik teh sil Haftar sicer podpira administracijo Abdulaha Al Tanija na vzhodu Libije, ki velja za konkurenco s strani Združenih narodov uradno priznani vladi v Tripoliju. Tudi vlada iz Tripolija pa je v preteklih dneh kategorično zavrnila namestitev centrov za prebežnike v Libiji.