Zakrajšek je član vodstva ameriške centralne banke FED. Foto: Alen Ježovnik
Zakrajšek je član vodstva ameriške centralne banke FED. Foto: Alen Ježovnik

Iz ljudi je treba narediti podjetnike.

Peter Kraljič
Peter Kraljič
Reforme, ki jih je začela druga Janševa vlada, bi morali izpeljati že leta 2005, je ocenil Kraljič. Foto: BoBo

Bančni sistem je natanko tisto ožilje, s katerim politična elita drži gospodarstvo v Sloveniji v šahu.

Egon Zakrajšek
Zakrajšek o zmotah in poteh iz krize

Potreben je bistven prelom od tega, kar se je dogajalo v zadnjih letih, je na prvem dogodku v organizaciji Združenja Mreža idej - pogovoru o reformah za razvojni preboj Slovenije - dejal slovenski finančnik v ameriški centralni banki Egon Zakrajšek. Ključni vzrok globine slovenske gospodarske krize je bila prepletenost gospodarstva s politiko, meni.
Svet se je v zadnjih letih znašel v nepojmljivem gospodarskem položaju, je na začetku zbranim dejal Zakrajšek. Po njegovih besedah je kriza globoka, ker izhaja iz bančnega sistema, ki je skoraj propadel, a predstavlja ožilje ekonomije. Se pa vsi zavedajo, da je to treba rešiti, je dodal.
Fiskalna unija kot preživetje evra
Opozoril je tudi, da ima kriza v Evropi večje dimenzije od krize v ZDA. Ob tem ocenjuje, da je razlika tudi v monetarni politiki evropske in ameriške centralne banke, ta se je namreč veliko bolj agresivno odzvala na zlom gospodarstva. Prihodnost evra pa je po Zakrajškovem mnenju veliko vprašanje, dokler se Evropa res ne bo odločila za fiskalno unijo.
"Nacionalni interes je dal moč monopolom"
Zakrajšek je spregovoril tudi o razmerah v Sloveniji in, kot je dejal, nerazviti politični opoziciji. Opozoril je na zagovarjanje "diskreditiranih ekonomskih idej, tako imenovanih ekonomskih nacionalnih interesov, ki so dajali moč določenim monopolom v Sloveniji".

Sanacija bančnega sistema je po njegovih besedah daleč najpomembnejši ukrep, ki ga mora Slovenija takoj izpeljati. "Bančni sistem je natanko tisto ožilje, s katerim politična elita drži gospodarstvo v Sloveniji v šahu," je povedal Zakrajšek.

Hkrati bi bila konstruktivna poteza slovenske politike še zaveza umika iz gospodarstva. Prodaja naložb države oziroma seznam 15 podjetij, s katerim se zdaj "mešetari okoli in dela kupčije", pa je po njegovem mnenju slab signal z mednarodnega vidika.

Med potrebnimi ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti pa je Zakrajšek omenil še izboljšanje podjetniškega okolja, pritegnitev tujih investicij, fleksibilno delovnopravno zakonodajo, postopno zmanjševanje obsega javnega sektorja in dolgoročen dogovor s sindikati ter reforme pravosodja, javne uprave in šolstva.

Uravnoteženje financ ne le na eni generaciji
Kot je poudaril, je potrebna tudi konsolidacija javnih financ, a se mora ta proces porazdeliti medgeneracijsko. Breme vseh teh reform namreč ne sme pasti na pleča trenutne generacije, ki je pravzaprav najmanj zmožna prenesti takšno breme, je dodal Zakrajšek in pojasnil, da se tudi konsolidacija javnih financ ne more zgoditi v primeru negativne gospodarske rasti.
Drugi dogodek je potekal na forumu Slovenske fundacije za poslovno odličnost, kjer je sodeloval direktor družbe McKinsey & Company Peter Kraljič.

Kraljič za Slovenijo in njena podjetja vidi več izzivov. Omenil je finančni izziv, saj moramo znižati primanjkljaj, gospodarski izziv, saj smo imeli padec bruto domačega proizvoda, in socialni izziv, saj imamo okoli 120.000 brezposelnih. Še posebej je ta problematika pereča pri mladih, zato se Kraljič sprašuje, kaj to pomeni za prihodnost Slovenije, če bodo mladi začeli zapuščati državo.

Slovenija je "mentalno zaspala"
Temu sledita izziv konkurenčnosti in mentalni izziv. Kraljič je spomnil, da je Slovenija po vstopu v EU in območje evra, ko je dosegla dva pomembna cilja, "mentalno zaspala" in ni izvedla ukrepov, ki bi jih lahko, da bi izboljšala svojo konkurenčnost.

Reforme, ki jih je začela izvajati druga vlada Janeza Janše, nadaljuje pa jih vlada Alenke Bratušek, bi morali po njegovem mnenju začeti že leta 2005 ali 2006. Ker smo zaspali, jih je treba zdaj izvesti hitro, je povedal.

Nacionalni interes je "blaginja naroda"
Opozoril je, da morajo politiki razumeti potrebe slovenskega gospodarstva. "Samo prek rasti bomo začeli ustvarjati nova delovna mesta in dvigati našo blaginjo," je dejal. V Sloveniji se o nacionalnem interesu vedno govori kot o psovki, nihče pa ne razume, da je nacionalni interes varnost in blaginja naroda, je povedal priznani strokovnjak.

"Slovenija izgublja kredibilnost"
Spomnil je, da ima Slovenija veliko prednosti, kot so dobra infrastruktura, geografska lega in izobrazba ljudi, a tudi vrsto slabosti, zato mora izvesti potrebne reforme in si povrniti kredibilnost. "Slovenija kot država počasi izgublja kredibilnost," je dejal.

To je pomembno tudi za podjetja, ki izvažajo, saj se njihovi partnerji zagotovo sprašujejo, kakšna je kredibilnost podjetij, če že kredibilnost države tako trpi, je dejal Kraljič. Opozoril je, da moramo držati obljube, ki smo jih dali.

Uspešnost države je, tako Kraljič, še vedno odvisna od uspešnosti podjetij. "V modernem okolju potrebujemo zdravo mešanico velikih, srednjih in malih podjetij, ki se dopolnjujejo," je dejal. Pri tem je izpostavil, da je poleg ukrepov države pomembno tudi, kaj storijo podjetja sama - ali so sposobna optimizirati in doseči odličnost pri oblikovanju strategije, organizacije in vodenja človeških virov.

Več podjetništva med Slovence
"Iz ljudi je treba narediti podjetnike," je dejal Kraljič in dodal, da se je treba nenehno učiti in vlagati v ljudi. Pri tem sta nujna dobro vodenje in motivacija ljudi, pomembno pa je tudi, v kakšne poklice usmerjamo mlade. Kraljič opozarja na manko kadrov v panogah, kjer jih najbolj potrebujemo, med drugim v naravoslovju in informatiki, medtem ko imamo v družboslovju višek.

Dotaknil se je tudi razmer v EU-ju, ki ni dosegla cilja iz lizbonske strategije - do leta 2010 postati najbolj konkurenčna regija na svetu. To ji ni uspelo zaradi neenotnosti držav članic, različnih perspektiv, deloma tudi zaradi sebičnosti posameznih članic, vzpostaviti ji ni uspelo niti skupne politike, ki bi okrepila evro in konkurenčnost povezave.

Stara celina trenutno trpi bolj kot druge regije, Kraljič pa se boji, da se bo kriza v Evropi še nadaljevala. Pri tem je spomnil na razlike v pristopih Nemčije in Francije. Nemčija je reforme izvedla pred 10 leti, medtem ko Francozi niso naredili še nič. "Imajo 10 let zaostanka za Nemci. V globalni ekonomiji 10 let zaostanka ne moreš nadomestiti," je dejal.

Iz ljudi je treba narediti podjetnike.

Peter Kraljič

Bančni sistem je natanko tisto ožilje, s katerim politična elita drži gospodarstvo v Sloveniji v šahu.

Egon Zakrajšek
Zakrajšek o zmotah in poteh iz krize