Delovne počitnice so tu zelo popularen način spoznavanja dežele. Mladi popotniki si za nekaj tednov ali mesecev najdejo začasno delo, potem pa ponavadi še malo potujejo naokoli. Največkrat gre za fizična dela v vinogradih, sadovnjakih ali na kmetijah, pogosto tudi za delo v baru ali trgovini, ampak omejitev načeloma ni. Edina omejitev, vsaj za Slovence, je, da je treba službo zamenjati na 3 mesece. Ker pa situacija na trgu dela, predvsem v prestolnici Auckland, trenutno ni najbolj prijazna iskalcem službe, je kako bolj odgovorno delo za lepši življenjepis tujcu težje dobiti.«

Poslovni center Aucklanda. Foto: Tadej Dobravc Verbič

"Kakor pravijo popotniki, ki jih srečujem, je delo lažje dobiti v Avstraliji, pa tudi bolje je plačano. Avstralija je relativno blizu in večina popotnikov tako obišče obe državi. Vendar Slovenci »working holiday vize« za Avstralijo, kolikor je meni znano, še ne morejo dobiti, za navadno delovno vizo pa so pogoji ostrejši. Sicer pa sem se za Novo Zelandijo odločil tudi zaradi lepe narave in obilice outdoor športov, ki so se tu razvili. Moj cilj, da se dobro naučim angleško, pa bo tudi dosežen, sploh če se bom vpisal še na tečaj angleščine, kakor načrtujem.

Trenutno sem stacioniran v Aucklandu, kjer si še iščem službo, ta teden pa sem si tudi kupil avto, da sem malo bolj mobilen. Sicer vožnja po levi strani zahteva stalno koncentracijo na cesti, ampak mi je to tudi svojevrsten izziv. Zanimivo je, da na Novi Zelandiji zavarovanje avtomobila ali motorja ni obvezno, izpit za avto pa je mogoče pridobiti že s 15 leti.

A če se vrnem na Auckland ... Auckland gotovo ni mesto, zaradi katerega bi se splačalo potovati tako daleč. Ima relativno majhno poslovno-turistično središče z visokimi nebotičniki in izstopajočim Sky Towerjem, vse ostalo pa je eno ogromno naselje, polno hiš in industrijskih objektov. Skupaj z okolico ima približno 2 milijona prebivalcev in vsaj polovica prebivalstva je Azijcev, tako da ima človek pogosto občutek, da je na kakšnem drugem kontinentu na severni polobli. Pravijo, da je Auckland po površini eno največjih mest na svetu in verjetno bo kar držalo, saj v 30 kilometrih ne prideš od roba do roba mesta. Za kolesarje je precej neprijazen, saj večinoma ni kolesarskih stez, mnogi mostovi pa so kolesarjem in pešcem prepovedani. Je pa toliko bolj prijazen za lastnike jadrnic, če sklepam po številu jadrnic v tukajšnji marini.

Počasi odkrivam tudi bližnjo okolico Aucklanda, kot recimo privlačen vulkanski otok Rangitoto, a večje potovanje načrtujem šele novembra, ko bo tu topleje in ko dobim obisk iz Slovenije. Trenutno je tukaj zima, ki bi jo lahko primerjal s slovenskim novembrom. Nič kaj navdušujoče vreme torej. Bo pa poleti toliko lepše!

Iz Aucklanda za Gori Doli Naokoli Tadej Dobravc Verbič.«

Vulkanski otok Rangitoto, v ozadju prestolnica Nove Zelandije. Foto: Tadej Dobravc Verbič