Tisti, ki so se odločili za tožbe, bodo zahtevali povrnitev sredstev z obrestmi, v primeru obveznic pa tudi zneske neizplačanih kuponov. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Tisti, ki so se odločili za tožbe, bodo zahtevali povrnitev sredstev z obrestmi, v primeru obveznic pa tudi zneske neizplačanih kuponov. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Razlaščenci zahtevajo odškodnino

Zastaralni roki se namreč iztekajo, za vložitev tožb zoper Banko Slovenije pa je čas še do sredine maja prihodnje leto.

Vseslovensko združenje malih delničarjev Slovenije (VZMD) bo tožbe vložilo danes. K sodelovanju z odvetniškima pisarnama Mira Senica in Jereb je pristopilo blizu 150 imetnikov, je povedal predsednik VZMD-ja Kristjan Verbič. Tožbe bodo vložili po posamezni banki, nekatere po posameznem vrednostnem papirju, kot je denimo NLB26.

Enako bodo danes ravnali v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). V odvetniški pisarni Tamare Kek so prevzeli zastopanje več kot 200 pravnih in fizičnih oseb. "Vlagali bomo skupinske tožbe z do 10 tožniki na eni tožbi, ki imajo primerljive zneske oškodovanja," je povedala Kekova.

Rešitve bodo iskali tudi v zakonu
V obeh stanovskih združenjih malih delničarjev so to vložitev odškodninskih tožb napovedali že pred časom. Ustavno sodišče je namreč ustavilo zastaralne roke za tožbe proti Banki Slovenije, ne pa proti poslovnim bankam, ki se za NLB, NKBM, Abanko, Probanko in Factor banko po njihovi razlagi iztečejo 17. decembra, za Banko Celje pa 16. decembra 2017.

Decembra 2013 je država z dokapitalizacijami sanirala naštete banke in takrat razlastila okoli 100.000 imetnikov bančnih delnic in okoli 2000 lastnikov podrejenih obveznic. Tisti, ki so se odločili za tožbe, bodo zahtevali povrnitev sredstev z obrestmi, v primeru obveznic pa tudi zneske neizplačanih kuponov.

Verbič je povedal, da se za tožbe v tem trenutku ni odločilo veliko nekdanjih delničarjev NKBM-ja, saj je bila vrednost njihove naložbe precej nižja od predvidenih stroškov oz. sodnih taks. Za njih iščejo rešitve v okviru priprav popravkov zakona o bančništvu, ki je bil podlaga za izbris, kar je ustavno sodišče naložilo DZ-ju.

V VZMD-ju se zavzemajo, da predloga ne bi pripravili na ministrstvu za finance, kjer so pripravili že podlage za izbrise v bankah, temveč da bi se v postopek njegovega oblikovanja poleg zainteresirane javnosti vključili tudi predstavniki ministrstva za pravosodje, je povedal Verbič.

Razlaščenci zahtevajo odškodnino