Tako je prepričana direktorica afriškega prehrambno-kmetijskega združenja (FANRPAN) Lindiwe Sibanda, ki pojasnjuje, da ima Afrika 60 odstotkov neobdelane, a rodovitne zemlje na svetu, kar bi ji omogočilo, da do leta 2030 za trikrat poveča svoj pridelek in njegovo vrednost z današnjih 280 milijard dolarjev na 880 milijard.

Ko se je v namibijski prestolnici Windhoek končal en kmetijski forum, se je v ganski prestolnici Akra že začel drugi, in sicer Afriški forum za zeleno revolucijo (AGRA), na katerem skušajo voditelji držav, zasebni poslovneži in kmetijski strokovnjaki privabiti vlagatelje in pridobiti politično podporo za povečanje kmetijske proizvodnje, poroča afriški spletni portal Allafrica.

Da bi dosegli zastavljene cilje, bi morala Afrika po ocenah Mednarodnega inštituta za raziskovanje prehrambnih politik (IFPRI) vsako leto zagotoviti od 32 do 39 milijard ameriških dolarjev za vlaganja, s katerimi bi lahko izkoristili poln potencial kmetijskega sektorja.

Predsedujoči AGRI-ja in nekdanji generalni sekretar ZN-a Kofi Annan meni, da Afrika potrebuje tako velikanska vlaganja v kmetijstvo zaradi nižje gostote kritiče infrastrukture v primerjavi z Azijo, ko je ta v 60. letih sprožila zeleno revolucijo. "Afriško kmetijstvo mora narediti kvantni korak naprej," je prepričan Annan, ki je vse gospodarske sektorje na celini pozval k sodelovanju.

Nekaj se le premika
Največje težave afriškega kmetijstva so slaba kakovost zemlje in semen, pomanjkanje finančnih sredstev in trgov, ter pomanjkljiva politična podpora. Vse skupaj so še poslabšale podnebne razmere in grožnje ekološki raznolikosti ter naravnim virom.

Vseeno je mogoče že opaziti nekaj pozitivnih premikov, da se nekatere afriške države približujejo prehrambni varnosti. Eden od takih primerov je Malavi, ki je bil še leta 2005 prejemnik pomoči v hrani, v zadnjih štirih letih pa se je spremenil v izvoznika koruze.

Ena od svetlih izjem je tudi gostiteljica kmetijskega foruma Gana, ki je na poti, da kot edina od afriških držav doseže milenijske razvojne cilje za prepolovitev revščine in lakote. Zahodnoafriški državi je uspelo med letoma 1990 in 2004 za 75 odstotkov zmanjšati stopnjo lakote, njeno kmetijstvo pa se v zadnjem desetletju vsako leto povečuje za pet odstotkov.