. Po podatkih Airbnbja naj bi lani Slovenci zaračunali 124 tisoč nočitev. Foto: Pixabay
. Po podatkih Airbnbja naj bi lani Slovenci zaračunali 124 tisoč nočitev. Foto: Pixabay
Blokovsko naselje
V Ljubljani se prek Airbnb-ja trži več kot 1000 stanovanj. Številna so v stanovanjskih blokih ali stolpnicah. Foto: BoBo

Oddajanje stanovanj prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking, postaja za marsikaterega slovenskega državljana, ki ima v lasti kakšno nepremičnino viška, lep vir dohodka. Večina stanovanj pa se še vedno oddaja na črno, podobno, kot so se v preteklosti, pa tudi dandanes, oddajala stanovanja najemnikom ali za krajše obdobje študentom.

Številni prispevki državi
Legalna oddaja prek spletnih platform za oddajo sob, stanovanj ali kakšnih drugih vrst nepremičnin je, kot pojasnjuje Finančna uprava (Furs), mogoča le, če se spoštuje zakon o gostinstvu. Lastniki stanovanj, ki jih oddajo turistom, se lahko registrirajo kot sobodajalci. Svojih stanovanj pa ne smejo oddajati več kot pet mesecev v koledarskem letu, hkrati pa lahko nudijo le do 15 ležišč. Sicer se morajo registrirati denimo za opravljanje gostinske dejavnosti.

Legalna oddaja stanovanj pomeni tudi plačilo številnih prispevkov, med drugim tudi DDV-ja (22 odstotkov), ker gre za (oglaševalske) storitve tujega davčnega zavezanca, saj imajo najpopularnejše spletne platforme sedeže v tujini.

Seveda se zaradi tega zaslužek precej zmanjša, toda visoke kazni, od 2.000 do 26.000 evrov za pravne osebe in s.p.-je ter od 1.000 do 7.000 evrov za posameznike, ob napovedih Furs-a, da se je letošnjo poletno sezono še posebej posvetil iskanju "delavcev na črno", ki se ukvarjajo s sobodajalstvom, so nekatere Airbnb oddajalce stanovanj že prepričale, da so postali "sobodajalci".

Vsaj tako pravijo na Furs-u: "Spodbudno pa je, da se je v zadnjem mesecu na novo registriralo 458 fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti oddajanja zasebnih sob gostom in druge nastanitvene dejavnosti, od tega 305 fizičnih oseb, ki občasno opravljajo dejavnost z omejitvijo po Zakonu o gostinstvu (ne več kot pet mesecev v koledarskem letu in gostom nudijo do 15 ležišč) in so se vpisale v register sobodajalcev, kar lahko delno pripisujemo napovedim v medijih, da se bodo opravljali nadzori pri sobodajalcih." V Furs-u pravijo, da so od leta 2015 dalje do danes opravili 405 nadzorov sobodajalcev, delež kršitev pa je znašal 11 odstotkov.

Kazni tudi za oglaševanje dela na črno
Kazen za delo na črno ni edina kazen, ki jo lahko izrečejo Furs-ovi inšpektorji. Nedovoljeno je namreč tudi oglaševanje dela na črno, kar pomeni, da "ni dovoljeno naročanje, objavljanje ali posredovanja oglasov in oglasnih sporočil v časopisih, revijah, na radiu, televiziji ter v drugih elektronskih medijih ali na drug način, ki je dostopen javnosti, če pravna oseba, tuj pravni subjekt, samozaposlena oseba, delodajalec ali posameznik ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno." Globe znašajo od 1.600 do 15.000 evrov za pravne osebe ali s.p.-je ter od 500 do 2.500 evrov za posameznike.

Prenočevanje v vinskih sodih in čebelnjakih
Sobodajalci morajo voditi evidenco gostov in jih prijavljati policiji, v imenu občine pobirati in odvajati turistično takso ter izvesti kategorizacijo objekta, ki ga oddajajo turistom. Ministrstvo za gospodarstvo se je prejšnji teden pohvalilo s sprejemom novega pravilnika, ki poenostavlja standarde za oddajo sob. Med drugim bo možno oddajati tudi "zunaj standardne oblike nastanitve" (npr. glamping, hiške na drevesih, vinski sodi, čebelnjaki ipd. inovativne oblike nastanitve).

Prijave policiji do decembra
Sobodajalci morajo svoje goste prek ročne knjige gostov ali pa prek sistema eGost še vedno prijavljati policiji. Čeprav bo sredi avgusta stopil v veljavo novi zakon o prijavi prebivališča, ki predvideva prijavo gostov prek agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Toda sistem poročanja prek aplikacije bodo predvidoma zagnali šele 1. decembra.

Neprijava turistov policiji lahko oddajalce stanovanj prek Airbnb-ja prav tako udari po žepu. "Namen t. i. policijske prijave iz 10. člena Zakona o prijavi prebivališča je iskanje oseb, ki se jih išče oz. so pogrešane po mednarodnih ali nacionalnih bazah. Policisti v postopkih ugotavljanja identitete tujcev preverjajo tudi izpolnjene obveznosti iz zakona o prijavi prebivališča. Za prekršek je za fizično osebo predpisana globa med 400 in 1.200 evri za pravno osebo pa globa med 3.000 in 25.000 evri," pojasnjujejo na Generalni policijski upravi.

Kazni za prekrške zaradi kršitev zakona o prijavi prebivališča (Vir: GPU)