Delnice Zavarovalnice Triglav so se letos podražile že za več kot 15 odstotkov, za kupce pa je mamljiva tudi pričakovana visoka dividenda. Foto: BoBo
Delnice Zavarovalnice Triglav so se letos podražile že za več kot 15 odstotkov, za kupce pa je mamljiva tudi pričakovana visoka dividenda. Foto: BoBo
Nasdaq
Tehnološki indeks Nasdaq, ki vključuje delnice, s katerimi trgujejo na newyorški elektronski borzi Nasdaq, je spet nad 5.000 točkami, a tokrat o borznem balončku ne moremo govoriti. Če so marca 2000 s tehnološkimi delnicami trgovali kar pri 120-kratniku dobička na delnico, je razmerje P/E trenutno okrog 21. Foto: Reuters

Skupina Triglav je lani povečala čisti dobiček za 23 odstotkov, na 85,7 milijona evrov, kar je dobrih 30 odstotkov nad načrti. Tržni delež se je zvišal na 36,1 odstotka. Delnice so letos poskočile za dobrih 15 odstotkov in so pri 27,30 evra trenutno najvišje po letu 2009. "Z izjemo delnic Zavarovalnice Triglav, po katerih je zadnje čase nekoliko večje povpraševanje, ki je povzročilo tudi solidno rast tečaja, je dogajanje na Ljubljanski borzi komajda omembe vredno. Gledamo izjemno majhen promet s stagnacijo cen delnic. Očitno je vse v pričakovanju predvsem razvoja dogodkov glede privatizacije Telekoma Slovenije," je melanholijo na Ljubljanski borzi opisal Uroš Ožbolt iz Alte.
Nasdaq po letu 2000 spet nad mejo 5.000
Zahodni delniški trgi so v pričakovanju današnjega rednega zasedanja Evropske centralne banke (pričakovati je sveže podrobnosti o programu kvantitativnega sproščanja) in jutrišnje objave februarskih podatkov z ameriškega trga dela. Na Wall Streetu se je teden začel zelo spodbudno. Dow Jones je v ponedeljek pri 18.288 točkah postavil nov rekord, tehnološki indeks Nasdaq pa je prvič po letu 2000 splezal nad 5.000 točk. V torek in sredo so delnice v New Yorku zaradi unovčevanja dobičkov izgubljale, a za nadaljnjo rast se za zdaj ne gre bati. Vlagatelji namreč prav veliko možnosti za zaslužek nimajo. Obrestne mere so rekordno nizke, donosnosti obveznic prav tako, kar bolj kot za ameriške (donosnost desetletne je nad dvema odstotkoma) velja za evropske obveznice. Donosnost slovenske obveznice je le 1,09-odstotna.

Tečaji delnic na Lj. borzi (4. marec):

ZAV. TRIGLAV

+1,13 %

27,30 EUR
LUKA KOPER+0,00 %24,20
PETROL-0,02 %280,00
GORENJE-0,18 %5,101
TELEKOM

-0,35 %

144,00
SAVA RE

-0,55 %

16,20
KRKA-0,82 %60,50
INTEREUROPA-2,73 %1,07

Bo Švica spet postavila zgornjo mejo tečaja?
Evro je v primerjavi z dolarjem pri 1,1063 dolarja za evro zdrsnil najnižje po letu 2003. Novica, da je maloprodaja januarja v evrskem prostoru v primerjavi z istim obdobjem lani narasla za 3,7 odstotka (največja rast v skoraj desetih letih), ni nič pomagala, bolj je odmeval podatek, da je bil indeks nabavnih menedžerjev (PMI) za storitveni sektor tako v Nemčiji, Franciji, Italiji kot tudi v Španiji nižji od pričakovanj. Dolar je močen tudi v primerjavi s preostalimi valutami, saj devizni trgovci verjamejo, da bo Fed kmalu začel zviševati obresti, kar seveda govori v korist dolarju. Dogajanje na deviznem trgu je danes popestrila tudi švicarska finančna ministrica, ki meni, da bi bilo treba spet razmisliti o določitvi meje, nad katero se frank v primerjavi z evrom ne bi smel krepiti.

Še naprej rast zalog nafte
Ameriška lahka nafta, ki je prej v treh dneh poskočila za pet odstotkov, je v sredo zdrsnila pod psihološko mejo 50 dolarjev, potem ko so zaloge surove nafte v ZDA v zadnjem februarskem tednu porasle kar za 10,3 milijona sodov. To je največji skok v zadnjih 14 letih. Skupne zaloge zdaj znašajo že rekordnih 444 milijonov sodov. Zlato ta teden preizkuša mejo 1.200 dolarjev za unčo. Pričakovanja o robustni ameriški gospodarski rasti in s tem povezani večji verjetnosti, da bo Fed hitreje začel zaostrovati denarno politiko, zmanjšujejo željo kupcev po zlatu, poleg tega pa je v zadnjih dneh zaznati precej odlivov iz največjih skladov, ki trgujejo z zlatom.
Misija nemogoče: prodati milijon ur mesečno
V prihodnje utegne imeti na trg zlata velik vpliv podjetje Apple in njegove pametne ure. Nova ura z imenom Apple Watch Edition (cena naj bi bila med 4.000 in 10.000 dolarjev) naj bi namreč vsebovala do 60 gramov čistega zlata. Mediji pišejo, da naj bi Apple načrtoval prodajo kar enega milijona teh cenjenih ur vsak mesec in da bo Apple zato na trgu vsako leto kupil 750 ton zlata, s čimer bi močno vplival na ceno, saj to pomeni tretjino sedanje letne proizvodnje. Toda bržkone gre za občutno preoptimistično oceno. Bolj realni analitiki napovedujejo, da bo Apple lahko prodal zgolj 50 tisoč teh prestižnih ur na mesec.