Argentinci so v preteklih tednih protestirali proti gospodarskim ukrepom predsednika Macrija. Foto: Reuters
Argentinci so v preteklih tednih protestirali proti gospodarskim ukrepom predsednika Macrija. Foto: Reuters
Guverner argentinske centralne banke Federico Sturzenegger in finančni minister Nicolas Dujevne. Vlada si prizadeva za večjo avtonomijo centralne banke. Foto: Reuters

Za dokončno sklenitev dogovora mora odločitev potrditi še nadzorni svet sklada, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih dneh. Argentina, ki se že več let bori z gospodarsko krizo, je za posojilo zaprosila 8. maja, potem ko je argentinski peso dosegel najnižjo vrednost v zgodovini. V zameno za finančno injekcijo se je Buenos Aires zavezal, da se bo spopadel z visoko inflacijo in javno porabo.

Odločitev argentinskega predsednika Mauricia Macrija, da za pomoč zaprosi Mednarodni denarni sklad, je pri številnih rojakih naletela na ostre kritike, poroča BBC. Številni so prepričani, da je bil leta 2001 ravno sklad tisti, ki je, potem ko je odtegnil pomoč Argentini in vsilil varčevalne ukrepe, povzročil zlom argentinskega gospodarstva. Marci je v svoj zagovor dejal, da bo posojilo njegovi vladi omogočilo, da okrepi program rasti in razvoj, "ker nam bo dal podporo pri soočenju z novim globalnim scenarijem, s čimer se bomo lahko izognili krizam, s katerimi smo se spopadli v preteklosti".

"Ni čarovnije, Mednarodni denarni sklad nam lahko pomaga, toda Argentinci moramo sami rešiti svoje težave," je na novinarski konferenci dejal argentinski finančni minister Nicolas Dujovne, ki je ob tem dejal, da pričakuje, da bo dogovor dokončno sklenjen na sestanku MDS-ja 20. junija. Potem naj bi sledil prvi obrok posojila v vrednosti okoli 15 milijard dolarjev.

"Kot smo večkrat poudarili v preteklosti, je to načrt, ki ga je oblikovala argentinska vlada, in ki stremi k okrepitvi gospodarstva v prid vsem Argentincem," je ob čestitki argentinski vladi nad sklenjenim dogovorom dejala vršilka dolžnosti direktorja Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde.

V boj proti inflaciji
Cilj tako IMF-a kot argentinske vlade je, da vlada zmanjša javno porabo, da bi znižala inflacijo, ki je med najvišjimi med državami G20. Novo posojilo bo omogočilo hitrejšo vpeljavo reform, med drugim bo morala Argentina zmanjšati fiskalni primanjkljaj. Kot je pojasnil Dujovne, bodo skušali primanjkljaj v prihodnjem letu zmanjšati na 1,3 % BDP-ja, leta 2020 naj bi bil ničeln, leta 2020 pa načrtujejo presežek (0,5 % BDP-ja). Obrestne mere bodo med 1,96 in 4,96 odstotkov, odvisno od porabe. Glede inflacije, ki je zdaj 25-odstotna, vlada načrtuje, da bi se prihodnje leto znižala na 17 odstotkov, leto pozneje na 13 odstotkov in leta 2021 na 9 odstotkov.

Zaradi svojega (ne)ugleda v Argentini je Mednarodni denarni sklad v dogovor vključil klavzulo, ki argentinski vladi omogoča, da lahko, če bo treba, več denarja nameni socialnim programom.

V skladu s pričakovanji bo argentinska vlada na kongres naslovila poziv za reformo ustanovne listine argentinske centralne banke in okrepitev njene avtonomije. Centralna banka bo tudi prenehala pošiljati denar finančnemu ministrstvu, kar je običajna praksa v državi in kar naj bi pripomoglo k naraščajoči inflaciji.

Novica o posojilu naj bi po napovedih poznavalcev pozitivno odmevala tudi na borzi.