V tem letu so namreč nastale spremembe v bančnem sistemu nekdanje Jugoslavije. Po pogovoru v Zagrebu je Rogić dejal, da je njuna naloga le iskanje rešitev za prenesene devizne vloge hrvaških varčevalcev.

"Če bi leta 1989 dokapitalizirali takratni LB v Zagrebu, ki je bil pravni subjekt na Hrvaškem, danes ne bi imeli nobenih težav," je dejal hrvaški strokovnjak. Takrat je LB v Zagrebu postal podružnica LB-ja.

Arhar je ob tem pojasnil, da sta takrat Slovenija in Hrvaška začeli razvijati bančna sistema na različnih osnovah.

Po besedah Rogića je sicer po toči zvoniti prepozno, z Arharjem, ki sta ju Ljubljana in Zagreb imenovala za preučitev in predlaganje rešitve spora o LB-ju, pa bosta čim prej skušala najti rešitev na podlagi dejstev.

Oba strokovnjaka sta poudarila, da so v ospredju njunih pogovorov prenesene devizne vloge hrvaških varčevalcev, ne pa druge devizne vloge varčevalcev nekdanjega LB-ja in terjatve LB-ja do hrvaških podjetij, ker gre pri teh za zasebnopravne odnose, sama pa imata mandat za državnopravno odnose.

Vprašanje pooblastil hrvaške vlade Privredni banki Zagreb in (PBZ) in Zagrebški banki v postopkih, ki jih vodita na hrvaških sodiščih proti LB-ju in NLB-ju, se danes nista pogovarjala. Če bosta našla rešitev, bodo po besedah Rogića te tožbe irelevantne.

Tako kot na prvem srečanju na Otočcu je Arhar vztrajal, da gre za vprašanje nasledstva, ki ga je treba reševati v okviru nasledstvenih pogajanj, kar pa je Rogić znova zavrnil.