Avstrija odkrito gradi obvoz okrog naše države, na katerega bi se lahko pripeli blagovni tokovi. Drugi tir, če ali ko bo zgrajen, bo sicer prispeval h konkurenčnosti Slovenije, a mnogi se bojijo, da premalo in prepozno. Naša država bi morala v tire vložiti veliko več.

Luka Koper je srednjeevropsko pristanišče, ki zagotavlja najugodnejšo prometno povezavo z notranjostjo, a dvakratni minister in profesor Andrej Umek se boji, da nas Italijani, zlasti pa Avstrijci prehitevajo s svojim železniškim obvodom. Manjka jim še predor pod Koralpami, Golico. "S tem lahko pride do prenosa pretovora blaga iz Kopra na recimo Tržič, Mestre …, ki bodo imeli ustreznejšo prometno povezavo," je dejal Umek.

Avstrijci v železnice vlagajo skoraj 10 milijard evrov, in to kljub slabši ekonomiki ter skromnejšim projekcijam, ki veljajo za drugi tir. Modernizacijo njihovih železnic v naši bližini je zahteval že pokojni koroški deželni glavar Jorg Haider in avstrijske železnice so se odločile za hitrost vlakov med 200 in 250 km/h, kar je bistveno hitreje kot pri nas.

"Problem je v tem, da se cela obnova slovenskih železnic ne načrtuje na hitrost avstrijskih in italijanskih železnic. S tem se Slovenija odpoveduje vodilni vlogi najpreprostejšega in najboljšega prehoda med severnim Jadranom in Srednjo Evropo," dodaja.

Drugi tir premalo
Zgolj drugi tir ne bo rešil slovenske konkurenčnosti, poudarja Umek, ki se mu zdi edino smotrno modernizirati zdaj že 160 let staro Južno železnico, seveda s povezavo do Kopra, da bo na njej možno dosegati hitrosti, podobne avstrijskim.

Na slovenskih železnicah povedo, da se naložbe in kapacitete na naših tirih že ves čas povečujejo, manjkajo pa, kar je bistveno, tivolski lok in dvotirna proga pri Jesenicah in Šentilju. Drugi tir, kot je zdaj načrtovan, naj bi prenesel 120 vlakov na dan, skupaj z obstoječo progo 220, na novi progi pa bi vlaki dosegali hitrost do 160 km/h.