Banka Slovenije je osnovni kapital Banke Celje s skoraj 17 milijonov evrov (razdeljen je bil na 508.629 delnic) zmanjšala na nič in ga nato povečala na 50 milijonov evrov. Po novem je razdeljen na pet milijonov delnic, ki jih je z dokapitalizacijo vplačala država in postala 100-odstotna lastnica.

Polovico delnic je država vplačala s stvarnim vložkom v obliki državnih obveznic, katerih skupna vrednost znaša skoraj 95 milijonov evrov, in malenkostnim delom v denarju. Drugo polovico je vplačala z denarnim vložkom v višini 95 milijonov evrov.

Največji delničarji Banke Celje so bili do zdaj poleg NLB, ki ima v njej 41 odstotkov, še Slovenski državni holding, NFD 1, podržavljena Abanka in Unior, ki je posredno v večinski državni lasti.

Še šesta državna banka
Banka Celje je tako po Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor, Abanki in obeh majhnih bankah v likvidaciji - Probanki in Factor banki - postala naslednja v nizu 100-odstotno državnih bank.

Poleg dokapitalizacije sta del ukrepov za Banko Celje še prenos slabih terjatev v bruto vrednosti 411,5 milijona evrov na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter izdaja državnega poroštva DUTB v višini do 127 milijonov evrov.

Združitev z Abanko
Vlada je ukrepe za krepitev stabilnosti Banke Celje potrdila na seji pretekli četrtek. Čakala pa je še na soglasje Evropske komisije. V Bruslju so zeleno luč prižgali danes, potem ko so ugotovili, da sta načrt prestrukturiranja Banke Celje in njena združitev z Abanko skladna s pravili EU-ja o državni pomoči.

Slovenija se je že ob izvedbi ukrepov za Abanko zavezala, da bo po izvedbi ukrepov za Banko Celje združila celjsko banko in Abanko. Načrt med drugim predvideva tudi prodajo državne naložbe v združeni Abanki in Banki Celje. Sklep o izstopu države iz lastništva prihodnje združene banke je vlada že sprejela, potrditi pa ga mora še DZ.