Banka Slovenije (BS) je objavila tudi napoved BDP za prihodnji dve leti. Leta 2017 bo rast po napovedih 2,5-odstotna, v letu 2018 pa 2,6-odstotna. Leta 2019 bo gospodarstvo po napovedih naraslo za poltretji odstotek.

Poleg izvoznega sektorja se je po navedbah BS-ja začelo krepiti tudi domače povpraševanje, ki bo v prihodnjih letih ključni dejavnik gospodarske rasti. Prispevek menjave s tujino se bo kljub nadaljnji ugodni rasti izvoza zmanjšal, in sicer zaradi pričakovane hitrejše rasti uvoza potrošnih in naložbenih dobrin.

Z izboljševanjem razmer na trgu dela se bo nadaljevala krepitev zasebne porabe, ob nadaljnjem izboljševanju pogojev financiranja pa tudi rast naložb zasebnega sektorja. Po močnem padcu v letošnjem letu bo k rasti naložb pozitivno prispevala tudi država z začetkom izdatnejšega črpanja sredstev iz nove evropske finančne perspektive.

Inflacija bo stalnica
Po letošnji stagnaciji cen življenjskih potrebščin BS prihodnje leto pričakuje dvig inflacije na okrog 1,4 odstotka ter nato njeno postopno zviševanje do leta 2019, ko naj bi znašala 1,6 odstotka.

Dvig inflacije bo predvsem posledica močnejšega učinka osnove ob ponovni rasti cen energentov ter postopne krepitve domačih stroškovnih pritiskov in pritiskov povečanega domačega povpraševanja. Osnovna inflacija se bo postopno zvišala na 1,7 odstotka ter bo pretežno pod vplivom krepitve zasebne porabe in hitrejše rasti plač. Plače bodo rasle predvsem v javnem, deloma pa tudi v zasebnem sektorju.

Brezposelnost bo kmalu na predkrizni ravni
Stopnja brezposelnosti se bo postopno zniževala in do konca leta 2019 dosegla predkrizno raven okrog šestih odstotkov, ker se ob ugodnem gospodarskem ciklu in večji prilagodljivosti trga dela pričakuje hitrejše zaposlovanje. Zaposlenost se bo povečevala hitreje predvsem v zasebnem sektorju, medtem ko naj bi rast zaposlenosti v sektorju država ostala zmernejša.

"Večina tveganj je tokrat usmerjena navzgor, tako glede napovedi gospodarske rasti kot inflacije. Največja tveganja za gospodarsko rast prihajajo tokrat iz domačega okolja, in sicer predvsem zaradi morebiti hitrejše rasti zasebnih in tudi državnih naložb od pričakovanih," so še zapisali na Banki Slovenije.

Pri napovedih inflacije dodatno negotovost prinašajo še sklenjeni dogovor držav članic Opeca in Rusije o zmanjšanju proizvodnje nafte in morebitni učinki popolne sprostitve cen naftnih derivatov na domačem trgu.