Pomembni dobavitelji, kot so Kraš, Vindija, Badel 1862, Podravka, Dukat, Mlinar ali osiješko Žito, trenutno poslujejo nemoteno, a je vprašanje, do kdaj, poroča hrvaška tiskovna agencija.
Po podatkih hrvaške finančne agencije Fina sta dopoldne imela blokirane račune dobavitelja Franck in Agrofructus, a popoldne to ne drži več.

Še naprej pa so blokirani računi samega koncerna in večine njegovih podjetij, med njimi Konzuma (z izjemo računa pri Karlovački banki, ki je bil odprt marca letos), Leda, Jamnice, Zvijezde, PIK Vinkovcev, PIK Vrbovca, Mladine in Velpro-centra. Prav tako računov ne morejo upravljati v podjetjih Belje in Vupik.

Na drugi strani pa niso več blokirani računi Tiska, prav tako prosto spet poslujejo Agrolaguna, Solana Pag, Roto dinamic in podjetje A007.

Upnice začele zasegati zastavljene delnice
Medtem pa so banke upnice začele unovčevati zavarovanja svojih finančnih terjatev do Agrokorja in zasegati zastavljene delnice Agrokorjevih hčerinskih družb, poročanje hrvaškega portala t-portal.hr povzemajo na spletni strani Financ. Agrokor tako ni več lastnik Vupika in je le še manjšinski lastnik Belja.
Kaj bo rešilo sestankovanje
Novi prvi mož Agrokorja Antonio Alvarez III se bo sestal z dobavitelji in zaposlenimi. Njegov glavni cilj je čimprejšnja stabilizacija poslovanja družbe, na kateri s svojo ekipo intenzivno dela, je povedala Alvarezova tiskovna predstavnica Ivona Janjić novinarjem v Zagrebu.
"Glavni direktor za prestrukturiranje in njegova ekipa bodo neposredno nadzirali in izvajali vse finančne in pravne posle med celotnim potekom prestrukturiranja. Tekom procesa bodo uprave podjetij iz skupine nadaljevale z rednim dnevnim upravljanjem v podjetjih," je izjavila Jonjićeva na sedežu Agrokorja.

Kot je dejala, Alvarez in njegovi sodelavci, ki so se hrvaški javnosti predstavili v torek, od zgodnjih jutranjih ur opravljajo svoje delo in bodo do konca dneva prišli v stik z vsemi zainteresiranimi stranmi, predvsem z zaposlenimi in dobavitelji. Poudarila je, da bodo morali vsi prispevati k reševanju Agrokoja.

"Glavni direktor za prestrukturiranje je realističen, pa tudi neposreden. Redno bomo obveščali o razvoju procesa," je sklenila Jonjićeva kratek nastop pred novinarji.

Agrokor je bil znan po svoji zaprtosti do javnosti tudi v času krize poslovanja. Njegov lastnik Ivica Todorić je pred novinarji le redko spregovoril o poslovanju koncerna, v katerem je v torek na zahtevo največje upnice ruske Sberbanke upravo prevzela svetovalna hiša Alvarez & Marsal.

Alvarez III je izvršni direktor za prestrukturiranja v Evropi pri Alvarez & Marsal, ob torkovi predstavitvi pa je povedal, da bo poskusil rešiti koncern. Izpostavil je, da ne more ničesar obljubiti, a da bo storil vse, da bi ohranil največjo možno vrednost sistema.
Politično reševanje
V hrvaškem saboru razpravljajo o predlogu zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih za Hrvaško, s katerim nameravajo preprečiti krizo hrvaškega gospodarskega in socialnega sistema, ki bi jo povzročil morebitni propad Agrokorja. Hrvaški premier Andrej Plenković je pozval poslance na enotnost pri sprejetju zakona po nujnem postopku.
Plenković je večkrat izpostavil, da ne gre za za reševanje Todorića, niti za Lex Agrokor, temveč za zakon, s katerimi nameravajo zavarovati interese hrvaškega gospodarstva in finančnega sistema kot tudi vseh, ki so vključeni v proces, ki poteka med poslovno krizo v največji hrvaški družbi Agrokorju.

Poudaril je, da bodo zakon lahko uveljavili za podjetja, ki imajo več kot milijardo evrov dolgov in najmanj 5.000 zaposlenih. Na Hrvaškem obstaja deset tovrstnih podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot enajst odstotkov vseh delavcev na Hrvaškem in imajo 34,6-odstotni delež v hrvaškem bruto domačem proizvodu (BDP).

Poudaril je, da mora država poskusiti pomagati sistemsko pomembnim podjetjem, potem ko vsi akterji ne bi mogli doseči rešitve, kar je po njegovih besedah tudi "smisel celotnega zakona".

Več scenarijev
Pojasnil je, da v primeru Agrokorja ravno poteka scenarij "A", ko uprava družbe in lastnik v pogajanjih z upniki in dobavitelji poskušata doseči rešitev, ki pomeni svežo likvidnost za nadaljevanje poslovanja, vključno z izplačili vsem dobaviteljem v verigi sistema kot tudi plače za delavce in izpolnjevanje davčnih obveznosti. Poleg tega, je del prvega scenarija tudi prestrukturiranje družbe, je povedal.

Če prvi scenarij ne bo uspel, obstaja možnost za scenarij "B" in uveljavitev zakona o sistemsko pomembnih podjetjih na zahtevo uprave družbe ali upnikov ob soglasju uprave, je dejal Plenković. Zatrdil je, da je predlog zakona popolnoma v skladu s hrvaško ustavo in pravnim redom Evropske unije.

Poslance je pozval, naj z enotno podporo zakonu pošljejo jasno sporočilo javnosti, finančnim institucijam in bonitetnim hišam, da bodo zagotovili zaupanje vseh akterjev pri nujno potrebnem prestrukturiranju sistemsko pomembnih podjetij, kot je Agrokor.

Podrobnosti predloga zakona, ki ima približno 50 členov, je predstavila podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić.

Čas za sklenitev pogodbe
Kot je izpostavila je cilj postopka o izredni upravi pogodba med upniki o prihodnosti poslovanja podjetja na trajnosten in finančno stabilen način. Pogodbo je treba doseči v 12 mesecih, zagrebško trgovsko sodišče pa lahko ta rok podaljša za dodatne tri mesece.

"To ni zakon, ki natančno določa, kako bodo dobavitelji dobili svoje terjatve. To je postopek, v katerem se sistemsko pomembnim podjetjem zagotovi čas za sklenitev pogodbe," je povedala Dalićeva.

Pojasnila je, da upniki še naprej lahko zahtevajo izplačilo obveznosti v stečajnem postopku, a novi zakon predvideva prekinitev stečajnega postopka, če so izpolnjeni kriteriji za uveljavitev zakona.

V primeru, da uprava družbe ali upniki ob soglasju uprave zahtevajo uveljavitev zakona, bo hrvaška vlada predlagala izrednega pooblaščenca, ki ga bo potrdilo zagrebško trgovsko sodišče. Izredni pooblaščenec lahko podpiše pogodbo o novem posojilu za izplačilo blago in storitve, ki so bili dobavljeni do začetka postopka imenovaja izredne uprave. Kot je dodala, v postopku reševanja krize v posameznem podjetju sodelujejo tudi svet upnikov in svetovalni svet.

Opozicija proti
Opozicija nasprotuje zakonu, za katerega trdi, da ima vrsto pomanjkljivosti in opozarjajo na možnost, da je v nasprotju s hrvaško ustavo. Za razpravo se je prijavilo več kot 35 govorcev, kar bi lahko pomenilo, da je tokrat še ne bo konec.

Vlada opozarja na nujnost sprejetja zakona ter pričakuje, da bodo poslanci zakon sprejeli čim prej, najpozneje v petek.

Kaj bo z Balažicem
V Zagrebu naj bi po poročanju več medijev potekala tudi seja nadzornega sveta slovenskega trgovca Mercator, na kateri naj bi prvi mož družbe Toni Balažič ponudil odstop.