20. septembra lani je S&P trgovanje končal pri 2.930 točkah, v torek pa je ta indeks, ki vsebuje 500 delnic elitnih ameriških podjetij, ob 16. uri, ko se v New Yorku konča trgovalni dan, kazal nekaj točk več. Decembra, ko so se močno okrepili strahovi, da dobršnemu delu razvitega gospodarstva grozi recesija, bi redko kdo stavil na takšen zasuk, saj je bil takrat S&P že skoraj 20 odstotkov pod rekordom in s tem za las oddaljen od meje, ko bi uradno lahko govorili o medvedjem trendu. Toda bik, glasnik optimizma, je nato spet začel rohneti, kar je predvsem zasluga prijazne politike ameriške centralne banke (napovedala je, da obresti letos ne bo zviševala) in napredka v ameriško-kitajskih trgovinskih pogajanjih.

Trump spet žuga s povračilnimi ukrepi
K pozitivnemu ozračju v zadnjih dneh prispevajo tudi četrtletni poslovni rezultati ameriških korporacij. Včeraj so med drugim napovedi presegla podjetja Coca-Cola (dobiček se je v prvih treh letošnjih mesecih v primerjavi z istim lanskim obdobjem povzpel za 23 odstotkov, na 1,7 milijarde dolarjev, prihodki pa za pet odstotkov, na osem milijard), United Technologies in Twitter, katerega delnice so poskočile za več kot 15 odstotkov, potem ko je družbeno omrežje število aktivnih uporabnikov povečalo na 330 milijonov. Manj sreče je imel Harley Davidson, ki je za padec dobička in prihodkov okrivil višje carine za izvoz na trge EU-ja in Kitajske. Proizvajalcu motornih koles je v bran stopil predsednik Trump, ki je v tvitu poudaril, da je nepošteno, ker mora Harley Davidson plačevati tako visoke carine, napovedal pa je tudi povračilne ukrepe.

Trump ne bo več dopuščal izjem
Nafta se ta teden spet občutno draži, za 159-litrski sod brenta je bilo treba v torek plačati že skoraj 75 dolarjev oziroma največ po novembru. Donald Trump je napovedal, da od 1. maja ne bo več dopuščal izjem pri sankcioniranju uvoza nafte iz Irana osmim državam, kot je to počel v zadnje pol leta. Med temi državami sta tudi Kitajska in Turčija, ki bosta morali najti dražji vir oskrbovanja z nafto, kar bo posebej neugodno za Turčijo, ki se sooča z zaostrenimi razmerami. Iran je bil s tremi milijoni načrpanih sodov dnevno četrti največji proizvajalec nafte med državami Opeca, ta mesec pa je proizvodnja že zdrsnila pod milijon sodov. Da šok na ponudbeni strani ne bi bil prehud, je že poskrbela Savdska Arabija, ki obljublja, da bo z dodatnim črpanjem poskrbela, da trg ne bo preveč neuravnovešen.

Frank v primerjavi z evrom najnižje v zadnje pol leta
Na deviznih trgih je bil prvi dan po velikonočnih praznikih v znamenju dolarja. Evro je tako v torek izgubil skoraj pol odstotka in po treh tednih spet zdrsnil pod 1,12 dolarja. Ameriški valuti v prid govorijo nekateri spodbudni makroekonomski podatki, trgovci pa medtem nestrpno pričakujejo petkovo objavo o rasti največjega svetovnega gospodarstva v prvem četrtletju. Zanimivo je, da ta mesec evropska valuta kar občutno pridobiva v primerjavi s švicarskim frankom, tako da je bilo treba za evro v torek plačati že 1,148 franka (največ po novembru). V tem mesecu je frank, ki zaradi optimizma na finančnih trgih izgublja status varnega pribežališča, glede na evro izgubil 2,5 odstotka, takšnega mesečnega padca pa ni bilo od julija 2017. Takšna gibanja gredo v prid švicarski centralni banki, ki si ne želi premočne vrednosti domače valute, in seveda tudi številnim Slovencem, ki so hipotekarno posojilo vzeli v frankih. Strategi pri banki Credit Agricole napovedujejo, da se bo evro naslednje leto okrepil vse do vrednosti 1,195 franka.