Po porodnih težavah in prerekanjih o tem, ali bo podjetju nadrejena vlada ali SDH (pri čemer je šlo v resnici za to, kdo bo imel politični vpliv na imenovanje vodstva - SD ali SMC), je parlament februarja le potrdil Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS in z njim ustanovil novo podjetje. A njegovo oblikovanje poteka zelo počasi - za zdaj ima le v. d. direktorja, Julijana Rupnika, ki pa nima še niti pogodbe o zaposlitvi.

Kdo je Julijan Rupnik?
Za zagon novega podjetja SiDG je država namenila 20 milijonov evrov, kot stvarni vložek pa je nanj prenesla tudi skoraj tričetrtinski delež, ki ga ima v družbi Snežnik, podjetju, ki ga zadnjih šest let vodi prav Rupnik. In kdo je človek, ki bo po novem bedel nad približno petino vseh gozdov v Sloveniji, toliko jih je namreč v lasti države?

Rupnik že vse življenje dela v gozdarstvu in gozdovih - od leta 1982 je zaposlen v Snežniku, zadnjih šest let je njegov direktor. Družba, katere del je tudi invalidsko podjetje, se je pod njegovim vodstvom izvila iz rdečih številk in začela poslovati z dobičkom, lani je bil ta že več kot milijonski. Snežnik, v katerem je 200 zaposlenih, poleg hlodovine prodaja tudi polizdelke - les tako v njihovih sušilnici, žagi in lamelirnici sredi kočevskih gozdov, v Kočevski Reki, pridobi dodano vrednost. "Podjetje je na območju, kjer je 95% gozdnatost, kjer na območju 17 kvadratnih kilometrov živi le kakih 800 ljudi, v Snežniku pa jih je zaposlenih več kot 200," pravi Rupnik in ob tem izračuna, da pri njih vsakih 400 kubičnih metrov posekanega lesa prestavlja eno delovno mesto. Rupnik načrtuje, da bo enako uspešno njegovo naslednje poglavje.

Še ena priložnost za politično mešetarjenje ali končno upravljanje gozdov v korist države?
"Družba Slovenski državni gozdovi, to je dobra zgodba," pravi. "Naš cilj je, da bo novo podjetje poslovno uspešno, da zagotovimo prodajo slovenskega lesa kupcem. Tako bomo pospeševali slovensko lesno verigo in bomo posledično generator novih delovnih mest," pravi Rupnik. Kako bo to dosegel? "Temelji nove družbe bodo pregledno poslovanje, strokovnost in izkušnje," večkrat poudari Rupnik. Kaj pa finance? Vlada je na račun novega podjetja že nakazala 20 milijonov evrov in predvidela njihovo porabo: najem ali nakup in ureditev poslovnih prostorov - 6,56 milijona evrov; postavitev vsaj štirih logističnih centrov in skladišč po državi - 9 milijonov evrov; nadgradnja računalniške in programske opreme - 1,8 milijona evrov; nakup opreme in strojev, potrebnih za sečnjo in transport, predvidoma dveh žerjavov, štirih kompozicij za strojno sečnjo, 15 traktorjev in 20 tovornjakov - 10,5 milijona evrov.

Rupnik: Del sredstev tudi za nakup gozdov
In kaj na vladni načrt porabe sredstev pravi Rupnik? "Cilj je, da se določen del teh sredstev porabi za začetek poslovanja nove družbe, vse ostalo, večinski del teh sredstev, bo lahko namenjeno za investicije. To pa ne pomeni, da moramo 20 milijonov tudi porabiti." In med investicijami bo tudi nakup gozdov. Država je za zdaj lastnica okrog 235 tisoč hektarjev oziroma petine vseh gozdov v Sloveniji, ta delež si bo Rupnik prizadeval povečati. "Gozd ni neka enkratna zadeva, to je trajnostna zadeva, kjer se gospodari stoletje," pravi in dodaja: "To je naložba za naše zanamce, ne za nas, zato je naš cilj povečevanje deleža gozdov v državni lasti."

V državni proračun 17 milijonov evrov na leto
Letos naj bi podjetje v državni proračun nakazalo 8 milijonov evrov in pol, prihodnje leto dobrih 17 milijonov. Rupnik pri napovedih sicer ostaja previden: "Dobiček je odvisen tudi od deleža sanitarne sečnje. Slovenske gozdove je prizadel žled, lani lubadar, kot kaže, bo tako tudi letos. Sečnja je zato nepredvidljiva, prav tako cena lesa." Lani so namreč gozdarji iz gozdov pospravili 2 milijona kubičnih metrov poškodovanega smrekovega lesa, letos bi bila količina lahko še dvakrat večja.

Bo novo podjetje 1. julija sposobno prevzeti zahtevno delo? Mu bo uspelo izbrati ustrezne izvajalce? Se bo v državni proračun nateklo več denarja kot ob zdajšnjem koncesijskem sistemu? In kakšne bi lahko bile posledice za državne gozdove, ki jih močno ogroža lubadar, če bi se kar koli zapletlo? Odgovori v današnji Točki preloma ob 20.30 na 3. programu TVS z voditeljico Janjo Koren. Gostje bodo Miha Marenče, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, Dušan Gradišar, predsednik UO Združenja za gozdarstvo pri GZS-ju, in Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove RS.

Sarah Neubauer in Janja Koren, Točka preloma