Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 2 glasov
Ocenite to novico!
Slabe razmere v kmetijstvu, ki jih je še poslabšala letošnja katastrofalna žetev pšenice, so kmete prignale na rob. Jeseni se zato obetajo t. i. protesti obupa.
Lanski žetvi, ki je bila ena najdražjih do zdaj, je sledila še slabša letošnja, kar je kmete, ki se od leta 2007 soočajo z zviševanjem vhodnih stroškov in hkratnim zniževanjem odkupnih cen pridelkov, dodatno prizadelo, je dejal tajnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek.
Krušna pšenica se je spremenila v krmno
Tritedensko deževje je imelo izrazito negativen učinek na letino pšenice, ki je zaradi t. i. moče v času žetve manj kakovostna in manjša. Velik del pšenice, za katero so bili kmetje prepričani, da bo odkupljen po cenah razreda krušne pšenice, je padel v razred C, ki ga odkupovalci in mlinarji enačijo s krmno pšenico, cene odkupa pa so bistveno nižje.
Kmetje na protestih obupa
Sindikat kmetov je zato že začel postopke za organizacijo protesta obupa, čeprav še ni znano, kdaj in v kakšni obliki naj bi potekali. Po besedah predsednika sindikata Romana Žvegliča bodo kmetje, če se razmere ne bodo obrnile na bolje, protestirali že jeseni. Upajo, da bodo s protestom državo opozorili na nevzdržne razmere v kmetijstvu.
"Nezadosten odziv vlade"
Kmetje poleg tega ustanavljajo tudi skupino za izhod iz krize za kmetijstvo, v katero nameravajo povabiti predstavnike nevladnih organizacij in strokovnjake s področja kmetijstva, predvsem agrarne ekonomiste. Kmetje upajo, da bodo tako dobili večjo pogajalsko moč, saj je bil vladni odziv po oceni sindikata do zdaj nezadosten. Sindikat ocenjuje, da bi z vlado lahko sedli za mizo že pred začetkom gornjeradgonskega kmetijskega sejma, ki bo konec avgusta.
Vremenski pogoji v Pomurju so čisto primerni za pšenico, letos je problem, da je tri tedne deževalo pred žetvijo. To ni vsakoletni pojav, zato ne moremo trdit, da ker je letos tri tedne deževalo, vremenski pogoji niso primerni za gojenje pšenice. Pšenica kot proizvod je pa strateškega pomena za državo, podobno kot pitna voda, zato ne more biti čisto podvržena tržnim zakonitostim. Zato tudi obstajajo subvencije za velike pridelovalce in čisto prav je, da se kmetije združujejo v večje, ker so samo velike kmetije lahko uspešne. Namen subvencij pa ni preživetje čim večjega števila malih kmetov, ampak cenejša hrana v trgovini za vse, in cenejšo hrano dobimo tako, da damo subvencije velikim pridelovalcem, ne tistemu, ki pridela 20 kg paradižnika in 100 kg krompirja.
Ljudje pozabljajo, da kmetijstva ne moremo direktno primerjati z ostalimi gospodarskimi panogami, ker kmetijstvo proizvaja najosnovnejše dobrine za življenje. Brez avta, računalnika, televizije lahko živimo, brez hrane pa ne. In pri strateških dobrinah se ni dobro zanašati na uvoz (Slovenija že tako ali tako uvozi več kot pol hrane), ker v kriznih časih potegneš kratko. Če se zgodi slaba letina v svetovnem merilu (kar ni nekaj neverjetnega), bodo tisti s pridelkom najprej poskrbeli zase, in hrane se ne bo dalo uvozit, ker je ne bo na voljo. Pri nas je nasplošno odnos do kmetijstva katastrofalen, v normalnih državah se zavedajo pomembnosti proizvodnje hrane.
Eni bi prodajali obleke pod ceno nemcem,država pa naj bi krila izgubo...
Kmetje pa,da bi oni še kar sejali pšenico,čeprav vremenski pogoji tega ne omogočajo,pa od države zahtevajo kritje razlike med krušno oz.krmno pšenico.Zakaj imamo zavarovalnice oz.kje so strokovne službe na ministrstvu za kmetijstvo,da bi ljudem povedali,kaj naj pridelujejo na določenih področjih...
ps.Najboljše,da (brez zavarovanja);ŠE četrto leto posejejo pšenico...potem pa,v najslabšem primeru pred parlament s traktorjem po "zasluženi" denar...hehe agrarna ekonomija.
Podjetja propadajo,o kmetijah se pa "samo govori",da "naj bi" propadla...Ne mi rečt,da "mali kmetje",ko v domači vasi prodajo npr.mleko,krompir,jabolka,...državi plačajo davek...Ja,sigurno...