Neuradno zanimanja za NLB ni veliko, zlasti zaradi določila, da noben vlagatelj ne bi mogel imeti večjega deleža kot država. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Neuradno zanimanja za NLB ni veliko, zlasti zaradi določila, da noben vlagatelj ne bi mogel imeti večjega deleža kot država. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Po naših informacijah na Slovenskem državnem holdingu (SDH) v teh dneh končujejo pripravo prospekta za privatizacijo NLB-ja. Namero za kotacijo naj bi predvidoma objavili na začetku aprila, zato se s pripravo ključnega dokumenta za prodajo naše največje banke že malce mudi. V prospektu naj bi bilo med drugim opredeljeno, ali lahko pri nakupu NLB-jevih delnic sodelujejo tudi domači mali delničarji, in če da, pod kakšnimi pogoji. Stališča v zvezi s tem so precej deljena.

Zagovorniki trdijo, da bi del od 75 odstotkov NLB-ja vsekakor morali ponuditi tudi slovenskim državljanom, češ da gre za našo največjo banko, zato bi kot taka morala med drugim kotirati tudi na Ljubljanski borzi. Nasprotniki pa so prepričani, da bi bilo zanimanja za nakup med državljani odločno premalo, zato stroški, povezani s tem, niso upravičeni. Kot dokaz za to pa navajajo izbris imetnikov delnic in obveznic v NLB-ju pred dobrimi tremi leti v okviru bančne sanacije.

Ne glede na to, kako se bodo odločili v SDH-ju glede malih delničarjev, med poznavalci že kroži prepričanje, da se utegnejo med finančnimi skladi, ki bodo kupovali NLB-jeve delnice, poleg tujih zagotovo znajti tudi slovenski, omenjajo se predvsem Zavarovalnica Triglav, pa Modra zavarovalnica in Sava Re ter nekateri pokojninski skladi.