Newyorški Dow Jones je v petek padel za več kot 250 točk in se spustil pod 17.900 točk. Foto: Reuters
Newyorški Dow Jones je v petek padel za več kot 250 točk in se spustil pod 17.900 točk. Foto: Reuters
Tim Cook
V eliti 30 podjetij, ki sestavljajo indeks Dow Jones, bo kmalu sprememba. 18. marca bo podjetje AT & T nadomestil Apple, z okrog 740 milijardami dolarjev največje podjetje po tržni kapitalizaciji. Vseeno bo imel Apple le 4,66-odstotno utež v izračunu Dow Jonesa. Foto: Reuters
ECB
Evropska centralna banka prihodnji teden začela odkupovati naložbene državne obveznice evrskih držav, za kar bo vsak mesec namenila do 60 milijard evrov. To se že krepko pozna na vrednosti evra, ki je ta teden upadel precej pod mejo 1,10 dolarja. Foto: EPA

Februarja je bilo v največjem svetovnem gospodarstvu ustvarjenih neto 295 tisoč novih služb, kar je občutno nad pričakovanim številom 240 tisoč, brezposelnost pa se je s 5,7 znižala na 5,5 odstotka. To je najnižja raven v skoraj sedmih letih. Kar je dobro za "Main Street", pogosto ni dobro za Wall Street. Ameriška centralna banka namreč meni, da je gospodarstvo blizu polni zaposlenosti, zato utegne že junija prvič po začetku finančne krize zvišati obrestno mero Fed funds, po kateri si poslovne banke od Feda izposojajo denar. Za delniške trge to ni dobra novica. Elitni indeks Dow Jones je tako v petek izgubil več kot 250 točk in se spustil pod 18 tisoč točk, tehnološki Nasdaq, ki se je v ponedeljek prvič po letu 2000 zavihtel nad 5000 točk, pa je spet pod to psihološko mejo.

DAX dosegel že 11.600 točk
V Frankfurtu v petek še ni bilo preplaha in indeks DAX30 je zgodovinski mejnik prestavil na 11.600 točk. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (1.570 točk) je postavil sedemletni vrh, na tedenski ravni pa se je povzpel že petič zapored, tokrat za pol odstotka. Veliko zaslug za njegovo 15-odstotno letošnjo rast ima seveda Evropska centralna banka, ki bo v ponedeljek začela program QE, kar bo na borze prineslo svež denar. Ker je Evropska komisija predlagala, da bi konec meseca Unija uvedla carine na uvoz jekla iz Kitajske (25-odstotna stopnja) in Tajvana (12-odstotna) in s tem preprečila cenovni damping, so se močno podražile delnice jeklarskih podjetij, finskega Outokumpuja kar za 18 odstotkov.

Dow Jones (ZDA)

17.856 točk

Nasdaq (ZDA)4.927
DAX30 (Frankfurt)11.550
Nikkei (Tokio)18.971
10-letne slov. obvezn.donos: 0,94
10-letne am. obvezn.donos: 2,24
EUR/USD1,0849
EUR/CHF

1,0687

bitcoin274 USD
nafta brent59,79 USD
zlato

1.165 USD

euribor (6-mesečni)0,108 %

Novo 12-letno dno za evro
Evrske obveznice še naprej močno pridobivajo, posledično pa se njihova zahtevana donosnost znižuje. Donos nemške desetletne obveznice se je spustil na 0,35 odstotka, donos slovenske pa je prvič v zgodovini pod enim odstotkom. Primerljive ameriške obveznice medtem vztrajajo nad dvema odstotkoma. Razlika med nemško in ameriško obveznico se je tako povzpela na 1,9 odstotne točke, kar je največ od leta 1989. Ker je po že dvanajstem zaporednem mesecu, ko so ZDA ustvarile vsaj 200 tisoč novih služb (takšnega niza ni bilo že 21 let) verjetnost, da bo Fed hitreje začel zviševati obrestno mero, še večja, je dolar nadaljeval rast v primerjavi z vsemi svetovnimi valutami. Za evro je treba plačati samo še 1,0842 dolarja, kar je novo 12-letno dno.

Največji letošnji padec zlata
Cena nafte brent, ki je bila ta teden večinoma nad 60 dolarji, se je spustila pod to mejo, čeprav je bilo na ponudbeni strani nekaj novic, ki bi morale pognati nafto kvišku. Libija je zaradi varnostnih razlogov zaprla enajst naftnih polj, število naftnih črpalk v ZDA pa se je ta teden znižalo še za 64, na 922, kar je najmanj po aprilu 2011. Brent je na tedenski ravni nazadoval za štiri odstotke, največ v zadnjih dveh mesecih. Cena zlata je v petek padla za skoraj tri odstotke in se spustila do dobrih 1.160 dolarjev. Vzroka sta predvsem dva: rast dolarja in pričakovanja, da bo Fed že junija začel zaostrovati denarno politiko.

Visoka rast Lukinih delnic
Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI TOP je od ponedeljka do petka pridobil 0,7 odstotka in teden končal nad 800 točkami. Lukine delnice so se podražile za skoraj sedem odstotkov, na 25,35 evra. Na negativni strani izstopajo delnice Intereurope, ki so padle za sedem odstotkov. Vlagatelji niso bili zadovoljni z lanskimi poslovnimi rezultati, saj je imelo podjetje 140,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov manj kot leta 2013. Novo rekordno vrednost so dosegle delnice Alpetourja, ko so vredne 50 evrov. Dodajmo, da se v petek izteče rok, do katerega morajo morebitni interesenti za dokapitalizacijo Pivovarne Laško dostaviti svoje zavezujoče ponudbe. Po neuradnih podatkih bi lahko bilo zavezujočih ponudb do pet, vrednost delnice Pivovarne Laško pa je ta teden ostala nespremenjena pri 23 evrih.