Newyorški delniški indeks Dow Jones je pretekli teden izgubil 200 točk oziroma 1,3 odstotka, njegova mesečna izguba pa je bila več kot štiriodstotna. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks Dow Jones je pretekli teden izgubil 200 točk oziroma 1,3 odstotka, njegova mesečna izguba pa je bila več kot štiriodstotna. Foto: Reuters
Deutsche Bank
Ekonomisti pri Deutsche Bank menijo, da bo ameriški Fed začel zmanjševati obseg nakupov obveznic, če je bilo avgusta ustvarjenih več kot 190 tisoč neto delovnih mest in če je stopnja brezposelnosti zdrsnila na 7,3 odstotka. Podatki o ameriškem avgustovskem trgu dela bodo objavljeni v petek. Foto: Reuters
Čeprav se je zlato od letošnjega dna odlepilo za 20 odstotkov, je še vedno občutno nižje kot na začetku leta. Foto: EPA

ki prinaša tudi peto obletnico zloma banke Lehman Brothers.

Newyorški indeks S & P 500 je prejšnji mesec izgubil 3,1 odstotka, vrednost Dow Jonesa pa se je znižala za 4,4 odstotka. Glavni vzrok, da sta indeksa sestopila z rekordnih vrednosti, so povezani s pričakovanji, da bo ameriška centralna banka že septembra malce zaostrila denarno politiko in da bodo ZDA z zavezniki napadle Sirijo. Že tako je newyorške borznike septembra po navadi malce strah, saj velja za najslabši mesec leta - indeks S & P 500 je v zadnjih 62 letih v povprečju izgubil 0,6 odstotka. Letos bo septembra minilo pet let, odkar je stečaj banke Lehman Brothers zamajal temelje kapitalizma in sprožil svetovno krizo.

QE3 precej pomagal finančnim trgom
Naslednji teden bo objavljenih kar nekaj pomembnih gospodarskih podatkov, ki utegnejo biti ključni pri Fedovi odločitvi, ali se je gospodarstvo že toliko postavilo na noge, da ne potrebuje več takšnih likvidnostnih injekcij. Delniški trgi so se večinoma že sprijaznili, da od jeseni Fed ne bo več namenjal 85 milijard dolarjev mesečno za odkupovanje obveznic v okviru programa QE3 (kratica za tretji del kvantitativnega sproščanja), ampak bo vsota manjša. Dejstvo je, da je kvantitativno sproščanje bolj malo pomagalo realnemu gospodarstvu, zelo pa finančnim trgom, saj so se delniški indeksi od marca 2009 več kot podvojili.

Dow Jones (ZDA)

14.810 točk
Nasdaq (ZDA)3.589
DAX30 (Frankfurt)8.103
Nikkei (Tokio)13.388
10-letne slov. obvezn.donos: 6,69
10-letne am. obvezn.donos: 2,75
EUR/USD1,3225
USD/JPY98,23
EUR/CHF1,2276
Naftabrent114,05USD
Zlato1.394USD
Euribor, 6-mesečni0,343 %



Sprememba politike že na naslednjem sestanku?
Najpomembnejše bo petkovo poročilo o avgustovskem trgu dela. Če bo ustvarjenih 190 tisoč delovnih mest, se bo Fed verjetno odzval že na sestanku 17. in 18. septembra. Pričakovanja o manj ohlapni denarni politiki so že vplivala na trg nepremičnin, saj se je hipotekarna obrestna mera povzpela najvišje v zadnjih dveh letih, zato se je okrevanje nepremičninskega trga upočasnilo. Vprašanje je, ali je to demotiviralo tudi delodajalce. Analitiki napovedujejo, da je največje svetovno gospodarstvo avgusta ustvarilo 180 tisoč neto delovnih mest (julija jih je bilo 162 tisoč) in da bo brezposelnost pri 7,4 odstotka ostala na štiriletnem dnu.

Nafta avgusta poskočila za šest odstotkov
Vodilne evropske borze so v zadnjem tednu drugič zapored izgubljale. Za več kot tri odstotke sta se znižala osrednja indeksa na borzi v Frankfurtu in Parizu. V petek je na dogajanje vplival padec nafte brent na 113,62 dolarja, kar je obremenilo delnice naftnih podjetij, kot so BP, Royal Dutch Shell in Total. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.195 točk) se je znižal za odstotek in pristal najnižje po sredini julija. Tedenski padec (2,3-odstoten) je bil najvišji po juniju. Kljub petkovi pocenitvi je nafta brent v avgustu strmo porasla, in sicer za šest odstotkov.

Divja rast srebra
Tudi zlato, ki je v sredo poskočilo nad 1.430 dolarjev, je ob koncu tedna doživelo popravek, kar pa ni preveč pokvarilo njegove visoke avgustovske rasti, ki je bila šestodstotna. Še bolj divja rast - kar dvajsetodstotna - je avgusta uspela srebru. Glavni spodbujevalec rasti so bile novice o pripravah za napad na Sirijo. Spomnimo, konec septembra je cena zlate unče zdrsnila na 1.180 dolarjev, kar pomeni, da se je zlato od dna povzpelo že za 20 odstotkov, kar ustreza definiciji bikovskega trenda. Toda slika je povsem drugačna, če ceno zlata primerjamo z začetkom leta. Nižja je za 17 odstotkov!

Japonci veseli vrnitve inflacije
Da je zlato to poletje krenilo navzgor, je povezano tudi z inflacijskimi pričakovanji. Na Japonskem so se cene življenjskih potrebščin julija na letni ravni zvišale za 0,7 odstotka, kar je najvišja rast po novembru 2008. Podatek je razveseljiv, saj se Japonci že dve desetletji bojujejo z uničujočo deflacijo. Gre za drugi zaporedni dvig cen življenjskih potrebščin. Junija so se cene zvišale za 0,4 odstotka, kar je bila prva rast po 14 mesecih. Japonska inflacija je predvsem posledica šibkejšega jena, ki je podražil cene goriva in elektrike.

LJSE: V znamenju polletnih objav poslovnih rezultatov
Trgovanje na Ljubljanski borzi je zadnji teden minilo v znamenju objav polletnih poslovnih rezultatov. Med drugimi so rezultate objavili Mercator, Telekom in v petek še Petrol, ki je imel v prvih šestih mesecih 24,4 milijona evrov čistega dobička, kar je šest odstotkov več kot v istem obdobju lani. Indeks SBI TOP je na tedenski ravni izgubil 1,7 odstotka, približno takšna pa je bila tudi tedenska izguba najprometnejše Krke. Najbolj, za pet odstotkov, so se pocenile delnice Gorenja. Skupina Gorenje je v prvem polletju ustvarila 7,8 milijona evrov izgube.