Newyorška borza vrednostnih papirjev je bila v četrtek polna veselih obrazov, potem ko sta indeksa Dow Jones in S & P 500 postavila nova rekorda. Foto: Reuters
Newyorška borza vrednostnih papirjev je bila v četrtek polna veselih obrazov, potem ko sta indeksa Dow Jones in S & P 500 postavila nova rekorda. Foto: Reuters
Frankfurtski DAX30 se je ta teden učvrstil nad 8.000 točkami. Foto: Reuters
Cena zlata se je v četrtek povzpela za okrog dva odstotka in pol. Foto: Reuters

Guverner ameriške centralne banke je v sredo, ko so bili ameriški delniški trgi že zaprti, povedal, da bo Fed vsaj toliko časa vodil ultraohlapno denarno politiko, dokler se ne bo znižala stopnja brezposelnosti. Po njegovem mnenju je na trgu dela še vedno preveč anomalij, zato je še vedno treba z izrednimi ukrepi zagotavljati presežno likvidnost, kar Fed počenja z odkupovanjem obveznic v letni vrednosti tisoč milijard dolarjev. Ker je stranski učinek tega nebrzdanega tiskanja denarja v preteklih mesecih povzročil močno rast delniških indeksov - rast se je junija zaradi vedno glasnejših ugibanj, da bo Fed že konec leta vse te spodbude precej zmanjšal, ustavila - so delnice zdaj spet dobile pospešek, ki se je začel že v petek po objavi, da je ameriško gospodarstvo junija ustvarilo skoraj 200 tisoč neto delovnih mest.

Dobički naj bi bili v drugem četrtletju le malenkost višji
Elitni Dow Jones, ki ga sestavlja 30 ameriških družb, je v četrtek porasel za več kot odstotek in pri 15.460 točkah presegel prejšnji rekord, postavljen 28. maja (15.409 točk). Tudi širši indeks S & P 500 (1.675 točk) je postavil zgodovinski vrh, potem ko je bil junija že skoraj šest odstotkov oddaljen od majskega rekorda. Trg torej bolj poganja Fedova likvidnost, in ne toliko poslovni rezultati drugega četrtletja, ki jih te dni objavljajo ameriška podjetja. Po predvidevanju analitikov Thomson Reutersa naj bi bila rast dobičkov samo 2,6-odstotna, medtem ko so napovedi za naslednja četrtletja veliko bolj optimistične. V tretjem četrtletju naj bi bila rast dobičkov podjetij, vključenih v indeks S & P 500, 8,4-odstotna, v zadnjem četrtletju pa celo 12,8-odstotna.

Pet let od naftnega rekorda
Cene nafte nekoliko presenetljivo niso sledile rasti delnic. Resda je bilo treba dopoldne za 159-litrski sod ameriške lahke nafte plačati že 107,45 dolarja, kar je največ po lanskem marcu, toda na koncu je bila cena 104,91 dolarja, kar je 1,61 dolarja manj kot dan prej. Cena brenta je zdrsnila na 107,73 dolarja. Vzroke za padec lahko iščemo predvsem v unovčevanju dobičkov, saj je bila v sredo podražitev precej očitna. Mimogrede, pred točno petimi leti je nafta stala rekordnih 147 dolarjih! Cena zlate unče se je ob koncu četrtkovega trgovanja ustavila pri 1.280 dolarjih, kar pomeni zajetno 2,6-odstotno dnevno rast. Baker je pri 7.000 dolarjih dosegel najvišjo vrednost v skoraj mesecu. Evro se je za hip okrepil do 1,32 dolarja, vendar se nato spustil pod 1,31 dolarja.

Tečaji delnic na Lj. borzi (11. julij):

GORENJE

+2,20 %

4,559 EUR

PETROL+0,26 %

208,10

NOVA KBM

+0,20 %

0,50
MERCATOR

+0,00 %

104,00
ZAV. TRIGLAV

+0,00 %

17,50

TELEKOM

-0,01 %

98,00

KRKA

-0,10 %

50,00

LUKA KOPER

-3,33 %

8,70


Meja 50 je pri Krki za zdaj še trdna

Vodilne evropske borze so dosegle najvišjo raven v zadnjih petih tednih. Frankfurt je samo ta teden pridobil že štiri odstotke in pol. Na Ljubljanski borzi se nadaljuje poletno mrtvilo. Indeks SBI TOP se je zvišal za desetino odstotka in je vreden 604 točke. Vlagatelji so zaradi kritičnih razmer, v katerih se je znašla Slovenija, še vedno negotovi, napovedana privatizacija nekaterih večjih podjetij pa ni bistveno oživila trgovanja. Več kot 100 tisoč evrov prometa je bilo le s Krkinimi delnicami, ki so zdrsnile na 50 evrov. Po prometu sledijo Petrolove delnice, ki so se podražile za četrtino odstotka. Donosnost slovenske desetletne obveznice je še naprej nevarno visoko in znaša 6,71 odstotka. Za primerjavo: donosnost madžarske obveznice je 5,75-odstotna.