Po Facebooku se je tudi Google odločil, da (z junijem) na svojih platformah prepove oglaševanje kriptovalut in promocijo vseh povezanih storitev. Cena bitcoina je v četrtek zdrsnila pod 8.000 dolarjev, nato okrevala, a je zdaj spet pod 8.000. Ripple je vreden le 0,60 dolarja. Soustanovitelj PayPala Peter Thiel, ki je zelo dejaven na trgu kriptovalut, pravi, da je treba ostati v dolgih pozicijah (z drugimi besedami: verjame v dolgoročno rast), računalniški strokovnjak John McAfee pa padec ethereuma na dobrih 500 dolarjev označuje za neracionalen, kar po njegovem mnenju ponuja veliko nakupno priložnost.

Nevarnost za padec pod 3.000 dolarjev
Čas bo povedal, ali se gospoda motita ali ne, vsekakor pa velik popravek, ki ga je doživel bitcoin (od 17. decembra do 6. februarja je izgubil 70 odstotkov), ni nič posebnega (med 30. novembrom 2013 in 14. januarjem 2015 je bitcoin strmoglavil celo za 87 odstotkov). A prav lahko se zgodi, da se bo padanje bitcoina nadaljevalo. Pri tehnični analizi namreč zelo malo manjka, da bo 50-dnevno drseče povprečje padlo pod 200-dnevnega, kar je pesimističen znak. Gre za t. i. smrtni križ (death cross). Če se bo bitcoinu res zgodil smrtni križ, bi to lahko prineslo padec vse do 2.800 dolarjev.

JP Morgan indekse kmalu vidi na novih rekordih
Vlagatelji očitno trenutno bolj kot kriptovalutam verjamejo delnicam, pa čeprav te niso poceni. Po podatkih banke Bank of America Merrill Lynch se je v zadnjem tednu v ameriške sklade, ki kupujejo delnice, nateklo za 43,3 milijarde dolarjev svežega denarja, kar je rekorden tedenski priliv. Istočasno je pesimizem vlagateljev zdrsnil na najnižjo točko po začetku leta, saj trenutno le 21,3 odstotka vlagateljev meni, da se bodo delnice v naslednjih mesecih pocenile. Pri Goldman Sachsu svojim strankam predlagajo, naj kupujejo predvsem delnice podjetij, ki imajo visoko rast prihodkov. Za celoten trg sicer letos ne vidijo posebnega potenciala rasti, saj napovedujejo, da bo newyorški indeks S&P 500 konec leta pri 2.850 točkah oziroma le sto točk višje, kot je danes. Bolj optimistični so pri banki JP Morgan, kjer v kratkem času vidijo indekse na novih rekordih, strankam pa svetujejo, da odmislijo strahove o trgovinskih vojnah.

Vrtoglavo vrednotenje Amazonovih delnic
V zadnjem tednu je S&P 500 izgubil 1,2 odstotka, potem ko je predsednik Trump odpustil državnega sekretarja Rexa Tillersona, ki je med drugim nasprotoval trgovinskim vojnam. Tudi tehnološke delnice so izgubile zalet – Nasdaq se je v petih dneh znižal za odstotek. Pojavljajo se pomisleki, koliko prostora za rast imajo sploh še nekateri tehnološki velikani. Vrednost Amazonovih delnic (1.571 USD) se je letos napihnila za dodatnih 35 odstotkov, z njimi se trguje z neverjetnim 167-kratnikom pričakovanega dobička, medtem ko se z delnicami, vključenimi v indeks S&P, v povprečju trguje pri 17-kratniku. Tehnološka podjetja naj bi sicer manj kot preostali sektorji uživala v pozitivnih učinkih nove ameriške davčne zakonodaje, res pa je, da jih bo manj prizadelo napovedano zviševanje obresti (prvič letos naj bi Fed obresti zvišal že v novem tednu), saj praviloma niso visoko zadolžena.

NYSE bo kmalu bogatejši za Spotify
Borzno dogajanje bodo kmalu popestrile delnice Spotifyja. Švedski ponudnik pretočne glasbe je napovedal, da se bo trgovanje z njegovimi delnicami v New Yorku (NYSE) začelo 3. aprila. Spotify se ni odločil za javno ponudbo delnic, ampak za neposreden vstop na delniški parket z že obstoječimi delnicami. Januarja so delnice menjale lastnike tudi pri ceni 132,50 dolarja, kar bi pomenilo, da je podjetje vredno več kot 23 milijard dolarjev. Spotify, ki ima 159 milijonov naročnikov (toda le 71 milijonov jih plačuje mesečno naročnino), je imelo lani za dobre štiri milijarde evrov prihodkov, kar je 38 odstotkov več kot leto prej, izguba pa se je povišala na 1,24 milijarde evrov. Dodajmo, da gre na borzo tudi Dropbox, ki ponuja hrambo podatkov v spletnem oblaku. V javni ponudbi delnic (IPO) bo vlagateljem na voljo 36 milijonov delnic, cena pa naj bi dosegla od 16 do 18 dolarjev, tako da bi lahko tržna vrednost podjetja znašala sedem milijard dolarjev.

10 let od zloma banke Bear Stearns
Leto 2008 je leto, ko mineva 10 let od finančne krize. Največ člankov in debat na to temo bo seveda septembra, saj je takrat padla banka Lehman Brothers, a spektakularen zlom se je napovedal že mesece prej. Prva domina, ki je padla, je bila marca 2008 banka Bear Stearns. Najmanjša investicijska banka na Wall Streetu je preživela veliko depresijo, črni ponedeljek 1987 in 11. september 2001, ne pa tudi divjih špekulacij na trgu toksičnih hipotekarnih posojil. V nekaj tednih je ostala brez denarja, delnice se strmoglavile, na pomoč je morala s skoraj 13 milijardami dolarjev priskočiti država, naposled jo je za smešno ceno (dva dolarja za delnico oz. 240 milijonov dolarjev) kupila JPMorgan Chase, s čimer je bilo konec bankine 85-letne samostojnosti.

Skladi propadali, direktor pa na turnirju bridža
Banko Bear Sterns so pokopala tvegana hipotekarna posojila, previsok finančni vzvod, katastrofalno upravljanje tveganj in tudi aroganca vodilnih. Ti so do zadnjega zatrjevali, da banka ni v likvidnostnih težavah. Na čelu banke je bil takrat že 15 let Jimmy Cayne. V dobro mu lahko štejemo vsaj to, da je prevzel odgovornost. Legenda pravi, da je julija 2007, ko so propadli nekateri hedge skladi, ki jih je upravljal Bear Stearns, Cayne sodeloval na turnirju bridža v Nashvillu, pri čemer ni bil dosegljiv na mobilni telefon, prav tako se ni odzival na elektronsko pošto. Revija Time ga je uvrstila na neslavni seznam 25 ljudi, ki so zakrivili finančno krizo.