Guverner Evropske centralne banke Mario Draghi je v četrtek namignil, da utegne znižati depozitno obrestno mero in podaljšati program kvantitativnega sproščanja, ki se sicer izteče septembra 2016, dan kasneje pa je kitajska centralna banka že šestič v zadnjem letu dni presenetljivo znižala ključno obrestno mero (za četrtino odstotne točke, na 4,35 odstotka) in istočasno poslovnim bankam znižala zahtevano stopnjo rezerve. Rast je bila ob koncu tedna zajetna v vseh finančnih središčih. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 je tako v četrtek kot v petek pridobil do dva odstotka in se povzpel na dvomesečni vrh, številni pa že napovedujejo, da utegnemo tokrat doživeti še posebej izrazito predbožično rast delnic.

Donosnost španske obveznice negativna
Med posameznimi evropskimi trgi je zadnje dni še posebej blestel Frankfurt, kjer so se močno podražile delnice avtomobilskih proizvajalcev. Na tedenski ravni je DAX napredoval za 700 točk oziroma za skoraj sedem odstotkov. To je največja tedenska rast po koncu leta 2011. Izkazalo se je tudi, da je DAX še posebej "živahen" ob slabitvi evra. Evropska valuta je namreč konec tedna pogledala pod mejo 1,10 dolarja. Na obvezniških trgih je po četrtkovi seji ECB-ja donosnost dveletne italijanske in španske obveznice prvič v zgodovini postala negativna. Napoved novih likvidnostnih ukrepov kitajske centralne banke je nafti pomagala le za trenutek. Tako brent kot lahka nafta sta v vsem tednu izgubila pet odstotkov.

Microsoftove delnice strmo navzgor
Seveda v ZDA in v Evropi na trgovanje zadnje dni vplivajo tudi četrtletni poslovni rezultati. Med vodilnimi evropskimi korporacijami sta po do zdaj objavljenih bilancah dve tretjini dosegli ali celo presegli pričakovanja analitikov. V ZDA je v petek navdušil Microsoft. Njegov prihodek je deveto četrtletje zapored presegel pričakovanja, delnice pa so poskočile za več kot deset odstotkov in dosegle najvišjo vrednost v petnajstih letih. S poslovnimi rezultati je osupnil tudi Amazon, kar je delnice poslalo rekordno visoko. Širši newyorški delniški indeks S & P 500 (2.075 točk) je spet višje kot na začetku leta, prvič po dveh mesecih pa se je spet povzpel nad 200-dnevno drseče povprečje, kar je bikovski signal.

Na katere sektorje in katere trge staviti?
A bolj kot na ZDA se splača staviti na rast evropskih delniških trgov, menijo številni analitiki, saj naj bi decembra pri ECB-ju najavili nov krog kvantitativnega sproščanja, takšno "tiskanje denarja" pa lahko delnicam samo koristi. V študiji banke UBS svetujejo predvsem finančni sektor, pozitivno pa se pred najavo novega programa QE tradicionalno gibljejo tudi delnice cikličnih sektorjev (gradbeni in trgovski sektor, sektor polprevodnikov ...). Pri banki UBS so poudarili, da je največji potencial na borzah v Španiji, Italiji in na Portugalskem, saj so dobički podjetij trenutno še vedno od 40 do 65 odstotkov pod tistimi iz leta 2007.

Krka na dvomesečnem vrhu
Na Ljubljanski borzi je promet še vedno skromen, je pa indeks SBITOP (688 točk) na tedenski ravni pridobil 1,9 odstotka, kar je predvsem posledica 1,65-odstotne petkove rasti, ko so v prvi kotacije skoraj vse delnice krenile navzgor. Krkine so se po dveh mesecih le odlepile od ravni okrog 61 evrov in dan končale pri 63 evrih. Telekomove delnice so zadnji teden pridobile skoraj dva odstotka in pol. V standardni kotaciji so delnice Cinkarne poskočile za šest odstotkov, na skoraj 85 evrov. Najkasneje v 30 dneh lahko pričakujemo uradno ponudbo Heinekena za nakup vseh delnic Pivovarne Laško, delničarji pa bodo dobili 25,56 evra na delnico. V četrtek je Podravka objavila ponudbo za prevzem Žita po ceni 180,10 evra za delnico. Lastniki Žitovih delnic imajo za sprejem ponudbe čas do 23. novembra, denar bodo prejeli v sredini decembra.